Frazemi s sestavino pámet
bíti bòlj počásne pámeti pog.; pren., v povedni rabi, tudi kot prilastek | |
| Pomen |
| |
| ne biti sposoben hitro dojemati, prodorno misliti | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Še bolj se je zasmejal. Saj ga je imel kar rad, čeprav je bil bolj počasne pameti in včasih prav zato trmast kot osel. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) |
| Vinko je bil malo bolj počasne pameti. Iz sosednje vasi je vsake toliko časa prišel v moj rojstni kraj; držal se je hišnih vogalov ali pa je slonel pred kakšno vežo. (Gitica Jakopin, Vinko, NB) |
| Včasih so mi rekli: NE, dokončno, NE! Si počasne pameti, Salma? (Delo, 15. mar. 2003, NB) |
| A kaj, ko so živi bolj počasne pameti in večino filma divjajo pred duhovi, da ti nekako ne pridejo do besede. Razlog je prav gotovo tudi v njihovem videzu. (Delo, 3. apr. 2004, NB) |
| Po ovinkih iščeta bližnjico drug do drugega, da ju mineva potrpljenje zaradi počasne pameti drugega, pa odtavata skoz predmestja na obrobju majhnega mesta … (Libuše Moniková, Fasada, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem biti bolj počasne pameti temelji na predstavi, da kdo dojema, razmišlja počasi, tj. da ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti. Sestavina bolj tu nekoliko omili negativnost tega dejstva. |
bíti krátke pámeti ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| 1. biti neinteligenten | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Fant je bil jako kratkih besed, pa se mi je zdelo, da tudi precej kratke pameti. Meniti se ni znal dosti o nobeni drugi reči, kakor o svojih volih in o poljskih miših. (J. Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) |
| Kmalu boš plesal, kot ti bom piskal na piščalko. Resnično nisem mislil, da si tako kratke pameti. (J. Vandot, Kekec na volčji stezi, NB) |
| Taki ljudje so tako kratke pameti, da ne premislijo, da so krta samo zato ujeli pri usahlih rastlinah, ker je tam hrustal bramorje in ogrce, ki so korenine izpodjedali. (F. Erjavec, Domače in tuje živali, NB) |
| Monroejevo doktrino je stoletje kasneje, v času prve svetovne vojne, v svojem pismu Rudyardu Kiplingu prostodušno konkretiziral tedanji predsednik Roosevelt: »Naši ljudje so kratke pameti in ne razumejo mednarodnih odnosov.« (Delo, 11. maja 2002, NB) |
| Ob vsem tem čudovitem naporu bi jim nemara padla na pamet celo misel, da bodo preživeli samo široko razgledani in izobraženi in da so za človeštvo najbolj nevarni ljudje kratke pameti in trdega srca. (Delo, 14. nov. 1998, NB) |
| 2. biti pozabljiv | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Hlapec jo je premeril od glave do nog in dejal: »Hm, se mi zdi, da ste kaj kratke pameti ve ženske. Saj ni še tako dolgo, ko ste mi rekli, da naj se obnašam ko gospodar.« (I. Pregelj, Mlada Breda, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem biti kratke pameti temelji na pomenu sestavine kratek: ‘ki traja razmeroma malo časa’. Za pomen ‘biti pozabljiv’ primerjaj sopomenski frazem imeti kratek spomin. |
bíti ob pámet ekspr.; pren., tudi kot primera | |
| Pomen |
| |
| 1. biti zmešan | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Odgovori mu krik strahu. Ves Taraskon je ob pamet in se zažene proti vratom. (Tartarin, Slovenski poročevalec 13, 12, 1949 – 4. 3.) |
| Beralde: Ali si ob pamet! Kaj res ne moreš živeti brez klistirjev in zdravil. (Molière, Namišljeni bolnik, 61) |
| Človek bi dejal, da so vsi ob pamet. (Kosmač, Leonov, Vdor, 5) |
| 2. znoreti | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Arijek spi, ti pa vpiješ, kakor da si ob pamet. (O. Hudales, Med vulkani in stoli, 78) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem biti ob pamet temelji na predložni zvezi ob pamet. V njej predlog ob pomeni ekspr. za izražanje izgube česa pozitivnega, vrednega. Posledično izguba pameti povzroči, da je kdo zmešan, da znori. |
govoríti na pámet nevtr.; glag. prisl. zv., tudi nikal. | |
| Pomen |
| |
| ne da bi si pomagal z vnaprej sestavljenim, napisanim besedilom | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Nobene od vlog še niso zavrnili, Orlova pa po njegovih besedah o tem govori na pamet. (Delo, 11. jul. 2001, NB) |
| Svetlik poklicnega izobraževanja pri nas ne pozna »od znotraj«, zato pač govori tisto, kar ustreza njegovi predstavi oziroma po domače rečeno o stvareh govori na pamet. (Delo, 31. mar. 2003, NB) |
| Pred nedavnim sem poslušal znano zdravnico, ki je celo za vsako besedo izgovarjala ta grozni glas. Pa celo popularni Mario ni izvzet, ko govori na pamet, da ne omenjamo politikov, ko tudi govore na pamet. (Delo, 2. sep. 1999, NB) |
| Znanstvenik Gang Sung že razmišlja, za kaj vse bi kazalo uporabiti krasno novo iznajdbo. Zdaj namreč ve, da ne govori na pamet: praktično vrednost nogavic je preizkusil na atletskem moštvu svoje univerze in rezultati so bili izjemni. (Delo, 9. okt. 2000, NB) |
| Bil je tako prepričljiv, da so ga vzhodnoevropske države, med njimi tudi Slovenija, z vilniuško izjavo podprle nekaj ur pred njegovim nastopom. Zagotavljal je, da ne govori na pamet, ampak na podlagi »verodostojnih in preverjenih obveščevalnih podatkov«. (Delo, 7. feb. 2004, NB) |
| Študiral in magistriral je ob delu. Sistematik, dober analitik, ki ne govori na pamet; odločen, a previden; strog šef, ki daje svobodo in spoštuje različnost mnenja. (Delo, 24. nov. 2004, NB) |
iméti krátko pámet ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| 1. biti neumen, omejen | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Za Veliko noč se je obesil Carnov Nace, ki je imel kilo in kratko pamet, potem je poštarica rodila nezakonsko dete in ga ob povodnji vrgla v reko. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) |
| Tudi občina je bila s to rešitvijo popolnoma zadovoljna, ker se ji ni bilo treba brigati za siroti. Samo Miklausin je pihal od jeze in klel svojo malomarnost in kratko pamet. (Gustav Šilih, Beli dvor, NB) |
| 2. biti pozabljiv, nehvaležen | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | Kritikom z Zahoda upravičeno očitajo, da imajo »kratko pamet« in da so pozabili, kdo je na začetku in v prvi polovici 20. stoletja sodil med zaostale in kdo med razvite evropske države. (Delo, 20. okt. 2000, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to have a short memory |
| češ. | mít krátkou pamět’ |
| it. | avere un cervello di gallina |
| | avere poco cervello |
| fr. | avoir la mémoire courte |
| nem. | ein kurzes Gedächtnis haben |
| rus. | u kogo korotkaja pamjat’ |
iméti kúrjo pámet ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| biti neumen, omejen | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Pamet je ženskega spola. Čisto logično, da imam kurjo pamet. Ker sem ženska. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) |
| Prikrajšana ni in ne trpi pomanjkanja. Vsaj to bi morala upoštevati, pa ima kurjo pamet in mi ne izkazuje hvaležnosti. (J. Švajncer, Karneval, 1968, 34) |
| Toda rečem ti, vi imate kurjo pamet. (L. Kuhar, Požganica, 1939, 121) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. kurja pamet. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | bolg. | imam kokoši um |
| fr. | avoir une tête de linotte |
| | avoir une cervelle d'oiseau |
| hr., srb. | biti kokošje pameti |
| | imati kokošji mozak |
| it. | avere un cervello di gallina |
iméti vèč sréče kot pámeti, gl. sreča.
kúrja pámet ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| neumnost, omejenost | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Kurje druščine je / sit, / kurjih beder prenajeden, / s kurjo pametjo je / sprt / in zato je ves potrt … (J. Snoj, Stop za pesmico, 1973, 32) |
| Kakšna kurja pamet, Bog ga je dal, zavije ti tamle čez, a zakaj neki, ko je tale za cele tri vrste bliže. (A. P. Čehov – J. Moder, ID III, 1955, 243) |
| Ne glede na izid »primera Šeparović« je kot na dlani, da so se z njim pravzaprav začele svojevrstne priprave na volitve, ki so lahko še pravočasno opozorilo pretežnemu delu opozicije, saj še danes živi v iluziji, da so škarje in platno v rokah le volivcev. Ali pa zaradi kurje pameti, ki jo je mogoče pogosto srečati v politiki, pozabljajo na »primer Jastreb« in druge, ki so mu sledili. (Delo, 11. jun 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem kurja pamet temelji na domnevi, da so kure in sploh ptice neumne. V zvezi s tem gl. sln. ptičja pamet, hr., srb. imati ptičji mozak, imati svračji mozak, imati kokošji mozak, imati pileći mozak. |
naučíti kóga/kàj pámeti ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| navaditi koga pametno misliti, ravnati | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Za popolno zmagoslavje je manjkalo le še nekaj: zmaga nad nespornim ameriškim šampionom, 31-letnim Frankom Marshallom. Ta ni bežal pred dvobojem, bil je prepričan, da bo mladeniča »naučil pameti«. (Delo, 30. apr. 2004, NB) |
| Podatke je tako ali tako dobro shraniti še za rezervo, če ne zaradi drugega, zaradi stalne nevarnosti virusov. Če pa se računalnik sploh ne bo hotel več zbuditi, sem velikodušno ponudil, da ga bom prišel sam naučit pameti. (Monitor, feb. 2000, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem naučiti koga pameti lahko izhaja iz skrajšane povedi naučiti koga, da misli, ravna po pameti, tj. pametno. |
ne govoríti na pámet, gl. govoriti na pamet.
niti na kônec pámeti ne páde kómu ekspr.; pren., 3. os. ed., tudi na kraj | |
| Pomen |
| |
| izraža močno zanikanje | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | In tega je vedno več, saj politična kadrovska kosa reže vedno niže. Čisto vseeno, s katere strani šviga rezilo, končni rezultat je vedno enak: toliko in toliko za vedno izgubljenih strokovnjakov, ki jim, potem ko so odleteli zgolj zaradi tega, ker je bilo treba narediti prostor za ljudi prave politične barve, seveda niti na konec pameti ne pade več, da bi svoje znanje, izkušnje in modrost še enkrat ponudili državi. (Delo, 17. mar. 2001, NB) |
| Večina športnikov pri nas, med katerimi sicer res le redki sodijo med vrhunske, zahteva dohodke, kakršne imajo tuji tekmeci in jim na konec pameti ne pade, da bi primerjali razmere, v kakršnih kdo dela in tekmuje. (Delo, 22. mar. 1999, NB) |
| Na koncu so Smokiju prst zašili, jaz sem stresla bisere iz las, umila roke in nadaljevali smo snemanje, takoj ko se je igralec vrnil iz bolnice. Niti na konec pameti mu ni padlo, da bi odšel na bolniško zaradi šoka ali bolečin. (Delo, 11. dec. 2004, NB) |
niti na kràj pámeti ne páde kómu, gl. niti na kraj pameti ne pride komu.
níti na kràj pámeti ne príde kómu ekspr.; pren., 3. os. ed. | |
| Pomen |
| |
| izraža močno zanikanje | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Resnica je prav nasprotna: človeška zgodovina je predvsem zgodovina nasilja in izkoriščanja otrok! Ne pride mi niti na kraj pameti, da bi trdil, da je sedaj vse v redu. Toda nasilno sedanjost primerjati z idilično ljubeznivostjo preteklosti je pa le preveč! (Delo, 2. dec. 2000, NB) |
| Kje je rečeno, da si ravno ti tisti omejenec, ki ne vidi stvari, kakršne so pametnemu jasne kakor beli dan. Še nikoli mi ni prišlo na konec pameti, da sem omejen ali neprimeren za svoje ministrsko delo. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB) |
| Za telefonski priključek je bilo treba prosjačiti, čakati, iskati zveze. Politični oblasti ni prišlo na kraj pameti, da bi to komunikacijsko pipico priznala kot eno od osnovnih dobrin. (Monitor, jul./avg. 2001, NB) |
| Seveda, nikomur niti na kraj pameti ne pade, da bi žongler iz Porto Alegreja sezono začel na klopi ali, da bi se moral dokazovati tako rekoč v vsaki akciji, kot se je to zgodilo Argentincu. (Delo, 28. jul. 2003, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | it. | non passare neppure per l‘anticamera del cervello |
príti k pámeti ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| spametovati se | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »Ne, Mirjam,« je dejala Fatima. »Poizkusimo rajši s Halimo. Morda bo prišla k pameti.« (V. Bartol, Alamut, 381) |
| Kljub temu, da so ga opozorili, se je še vedno drl nad Klavdijo, pa tudi udariti jo je hotel. Očitno je bilo, da opit, kot je bil, ne bo prišel k pameti, zato sta ga policista ukrotila in mu nadela lisice, potem pa sta ga odpeljala na krško policijsko postajo. (Delo, 16. feb. 1999, NB) |
| Problemi, ki sem jih tu naštel, razdvajajo naš narod, hromijo našo moč, življenjsko silo in zaupanje v vlado. Kdaj bomo prišli k pameti in bomo državni in narodni interes postavili nad strankarske in osebne interese? (Delo, 27. jan. 2004, NB) |
| Fant, ti se mi lažeš kar naprej in mi nočeš povedati resnice. Zato te pa pustim tu v hlevu čez noč, tako dolgo te pustim, da prideš k pameti in mi poveš, kam je izginila moja ovca! (J. Vandot, Roža z Mucne gore, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | nem. | zur Vernunft kommen |
| | Vernunft annehmen |
ptíčja pámet ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| neinteligentnost | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | »Tvoji kokošji možgani,« je strupeno siknil sam pri sebi, »tvoja ptičja pamet.« (B. Pahor, Vila ob jezeru, 1955, 67) |
solíti kómu pámet ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| vsiljevati komu svoje védenje, znanje | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | In jaz, ki se nekoliko spoznam na psihologijo, antropologijo, telestezijo, frenologijo, psihiatrijo, shizofrenijo, telepatijo, na človeka pač, jaz, ki nekaj vem o tem, kaj človek počne sam s seboj in v razmerju do drugih, kako reagira in kako čuti, kako sluti, jaz sem si pustil tam v tisti pisarni soliti pamet od nekakšnega policijskega uradnika. (D. Jančar, Severni sij, NB) |
| No, za nazaj je lahko soliti pamet, toda kritičen menda smem biti tudi do svojih, če jih tako imenujem. (Delo, 7. jan. 2000, NB) |
| Nič se ne zdi lažje kot soliti pamet drugim, še posebej današnji mladini, ki menda »ima vse«. (Delo, 22. avg. 1998, NB) |
| Vsakdo naj gleda zase. – Ali manjka svetovalcev, ki bi človeku pamet solili? Najbolje je, da gre človek mimo, da se ne zmeni za nikogar. (D. Lokar, Hudomušni Eros, 1960, 74) |
| Nisem ti prišel pameti solit, Babijan, zapomni si to, tudi silil te ne bom, samo to ti še enkrat rečem: Tako prijateljstvo je treba čuvati. (F. Albreht, V. Petrović, Prepelica v roki in druge novele, 1951, 131) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | soliti komu pamet |
| it. | imbottire il cervello |
| | imbottire la mente di qc. |
| | imporre a qc. il proprio punto di vista |
| nem. | jmdm. dareinreden |
| | jmdm. ins Handwerk pfuschen |
správiti kóga k pámeti ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| spametovati koga | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Drugi, ki je bil po vsem videzu vodja druščine, je bil jedek in mrk. Z mačjimi očmi je opazoval dogajanje okrog sebe in skušal Adama ter druge glasne pivce z zmernimi besedami spraviti k pameti. (D. Jančar, Galjot, NB) |
| Fuks je priden in deloven, miren in vztrajen, Miško pa je vihrav in neugnan, muhast in nepredvidljiv. Meni je bila ta razdelitev sila všeč, s pripombo, da bo treba tudi tega mestnega škrica iz našega hleva prej ali slej spraviti k pameti. (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) |
| Francija bo rdeče številke pisala v milijardah. Ko so Portugalci pred dvema letoma naredili nekaj podobnega, jih je evropska komisija z odločno grožnjo hitro spravila k pameti, največji državi Unije pa jo bosta za zdaj odnesli samo z opomini. (Delo, 14. okt. 2003, NB) |
| Vodstvo države na čelu s premierom Jospinom, ki je korziške teroriste pozval, »naj pridejo k pameti, sicer jih bo pač treba spametovati s silo«, obljublja, da bo storilo vse, da se spirala zla na otoku ustavi. (Delo, 29. nov. 1999, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | fr. | mettre qn. à la raison |
| | faire entendre raison à qn. |
| it. | riportare qc. alla ragione |
| nem. | jmdn. zur Vernunft bringen |
správiti kóga ob pámet ekspr.; pren., nedov. spravljati | |
| Pomen |
| |
| razburiti koga | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »To je pa res grozno,« si je zamrmrala, »kako se vsa ta bitja rada prepirajo. Saj me bodo spravili ob pamet!« (Lewis Carroll, Aličine prigode v Čudežni deželi, NB) |
| Preveč majhnih otrok ga je spravilo ob pamet, je sočutno pomislila Frances, ko ga je opazovala, kako brez uspeha brska med kupi knjig. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) |
| Vojna psihologija, ki jo je propaganda ujela v reklo »don’t think but act«, je onemogočila vsako samorefleksijo. Mnogi zgodovinarji menijo, da je bilo to stanje samo nadaljevanje predvojne krize: nerešenih socialnih vprašanj in naraščajočega nacionalizma, ki je s poudarjanjem različnosti posameznih narodov spravil ob pamet večino racionalno mislečih ljudi. (Oto Luthar, O žalosti niti besede, NB) |
| Goli ženski akt, ki predstavlja odrešenika, je ustrezna upodobitev newyorške predstave o vrednotah duhovnega sveta, vendar je Giulianija spravil ob pamet. (Delo, 20. feb. 2000, NB) |
| Ošinilo me je kot bič. Norčuje se iz mene, spravlja me ob pamet, v nebesa dviguje, nato pa me z eno samo besedo sklati na tla in najbrž pri tem obešenjaško uživa. (M. Remec, Mana, NB) |
| »Starčke iz Svete Rite moraš spravljati ob pamet. Taka mlada piška, oblečena v limonino rumene cunjice, jih gotovo očara,« je rekel Danny. (Maeve, Binchy, Hiša na Tari, NB) |
| Vrednosti delnic internetskih podjetji, ki ne ponujajo kaj več od spletne strani, vratolomno narašča in to spravlja ob pamet analitike stare ekonomije, ker je porušila vsako razmerje med letnim donosom in vrednostjo papirja. (Delo, 7. apr. 2000, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | fr. | rendre qn. fou |
| nem. | jmdn. wahnsinnig machen |
správljati kóga ob pámet, gl. spraviti koga ob pamet.
učíti se na pámet nevtr.; pren., glag. prisl. zv. | |
| Pomen |
| |
| učiti se tako, da se besedilo zapomni dobesedno | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Sosedovega Francija sem spotaknil najmanj vsak dan dvakrat na poti do šole, tisto pomlad sem razmetal najmanj ducat sračjih gnezd, pri pouku sem rad pogledoval skozi okno proti planinam in sem večkrat poslušal samo z enim ušesom, povrhu pa se pri verouku nisem učil na pamet zapovedi – ker sem že vse znal – od matere in od očeta. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) |
| Ker sem imel jako dober spomin, mi nemščina ni delala dosti preglavice. Učno tvarino sem se učil na pamet kakor kak papagaj, besedila nisem skoraj nič razumel. (J. Trdina, Moje življenje, NB) |
| Corleone si v trenutku, ko zasluti, da umira, v usta zatlači košček pomarančne lupine, ki naj bi bila videti kot njegovi zobje, da bi še zadnjič nasmejal vnuka. Zanimivo, da se tekstov nikoli ni učil na pamet. (Delo, 10. jul. 2004, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | fr. | apprendre par coeur |
| it. | imparare a memoria |
| | studiare a memoria |
| nem. | auswendig lernen |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost