brúhniti v sméh ekspr.; pren., tudi izbruhniti
| Pomen | ||
| nenadoma glasno se zasmejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če želite, gospod profesor, da po svoji vesti povem resnično in zanesljivo število, prosim odloga in dopusta tri mesece, pa jih bom preštel. Ves razred je bruhnil v smeh in se smejal z usti, rokami in nogami. (Fran Milčinski, Skavt Peter, NB) | |
| Nekaj časa so molčali. Elločka, ki je bila na tem da bruhne v smeh, je s pogledom švigala od Jegora do Vaska. Vaska tudi ni ničesar razumel. Poslušam vas, tovariši. (Vasilij Šukšin, Sonce, starec in dekle, Tri zgodbe, NB) | ||
| Rowlingova ne zavrača takšnih ali drugačnih interpretacij. Le besedam grške novinarke, ki je omenila, da naj bi imel prizor, v katerem otroci žgečkajo zmaja, po trditvah nekaterih seksualne implikacije, se je pošteno začudila, potem pa bruhnila v smeh. (Delo, 6. apr. 2000, NB) | ||
| Ni bil zadovoljen, hotel je uro in prstan. Izbruhnil sem v smeh. Režal sem se kot podivjan konj, moral sem se sprostiti. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | ||
cŕkniti od sméha, gl. pokati od smeha.
crkováti od sméha, gl. pokati od smeha.
držáti se za trébuh [od sméha], gl. trebuh.
íti na jók in sméh kómu, gl. jok.
izbrúhniti v sméh, gl. bruhniti v smeh.
jók in sméh [v ênem méhu], gl. jok.
planíti v sméh ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| nenadoma glasno se zasmejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Film se je začel z »edukativnim« napisom: Deset let po padcu berlinskega zidu. In vsa dvorana je planila v smeh, kakor bi Osiji hoteli reči, takšne šale pa še ne …! (Delo, 18. feb. 2000, NB) | |
| Le kako ne bi imel rad človeka, ki je tako moder in otroški, ki se zna tako sprostiti in uživati v življenju? In kako ne bi rad delal z režiserjem, ki plane v smeh, namesto da bi se razjezil? (Delo, 29. jun. 2001, NB) | ||
| Gospa Bordinova je planila v smeh, ostali pa za njo. Župnik je kokodakal, Hurel je kašljal, zdravnik je jokal, njegovo ženo je popadel živčni krč in Foureau, človek, ki ni poznal zadrege, je razbil enega Abd el Kadra in ga vtaknil v žep za spomin. (Gustave Flaubert, Bouvard in Pécuchet, NB) | ||
póčiti od sméha ekspr.; pren., s pogoj. bi počil
| Pomen | ||
| nenadoma glasno se zasmejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | V krčmi pa smeha ni bilo ni konca ni kraja, ko je Avguštin odšel. Pezdir je bil kmalu počil od smeha in Slivar je rekel, da je to več vredno, kakor deset iger v gledališču; in vsi so se veselili na jutrišnji dan, ker se bo ta igra vršila nadalje. (Fran Erjavec, Avguštin Ocepek, NB) | |
| Molčal si, ko je ta profesorski snob rekel, da mojim pesmim primanjkuje habitus principiorum. Človek bi počil od smeha. Da je to samozadovoljevanje. (Drago Jančar, Klementov padec, NB) | ||
| Sodni predsednik je tudi zvedel, ne vem kje, rekel je, da je skoraj počil od smeha. Rekel je, da morate v državni zbor; vi boste pokazali, kaj so ‘taktične poteze’. (Fran Milčinski, Muhoborci, Domorodna povest, NB) | ||
| Zaradi nagrajevanja kakovosti? Da ne bom počil od smeha, kajti kakovost v književnosti in umetnosti nasploh je nemerljiva in nedokazljiva. Pri nas sta priznavanje kakovosti in nagrajevanje pisateljev odvisni od lobiranja avtorjev okoli kritikov in žirij. (Delo, 14. maja 2007, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazemi počiti od smeha, pokati od smeha in počiti v smeh temeljijo na glagolski sestavini počiti, pokati, ki označujejo nagel, močen, sunkovit izbruh smeha. Tak smeh je tudi lahko nevaren za trebušno prepono, zato se pri njem ljudje pogosto držijo za trebuh, da jim ne bi počil. To je razvidno iz naslednjih zgledov: Takrat sem začel z našimi partizanskimi, ki so se mi zdele dovolj udarne, da jim vzamem glas in besedo. Zdaj so oni poskušali pritegniti mojemu izvajanju, potem sem spet jaz vlekel po njihovo in tako naprej, da smo se od smeha držali za trebuhe, klopotajoče od sladkega vina. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | Ko sem povedal svoj namen župniku, so se zakrohotali in prijeli za trebuh, da jim ne bi počil od smeha. (Janez Trdina, Kranjska jeza in druge črtice in povesti iz narodnega življenja, NB) | ||
pókati od sméha ekspr.; pren., dov. počiti
| Pomen | ||
| zelo, glasno se smejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za snemanje spota v nekdanjem rimskem samostanu se je moral preobleči v nuno in s tem tako navdušil argentinske novinarje, da so v domovino celo odnesli reklamne kopije. »Pojma nisem imel, kaj me čaka, in moj menedžer je pokal od smeha, ko me je opazoval v družbi pravih nun,« je pojasnil priljubljeni Bati. (Delo, 12. mar. 2002, NB) | |
| Ne da bi nehal mešati koktejle, mu je barman odvrnil: »Prosim te, Jack, ne moti me, vidiš, da imam polne roke dela!« Vsi v baru z Lemmonom vred so pokali od smeha. (Delo, 30. okt. 2001, NB) | ||
| Film lahko beremo na več ravneh; v njem bodo uživali (beri: pokali od smeha) tako tisti, ki trzajo na humor na prvo žogo in se ne ubadajo z globljim pomenom njegove osti, kot tudi bolj intelektualni/inteligentni gledalci, saj bodo v Boratovem filmu videli prefinjeno kritiko in ogledalo dvoličnosti in histeričnosti »postenajstoseptembrske« Amerike, ki s svojim diktatorskim imperializmom ter hitropoteznim medijskim korporativizmom zastruplja ves svet. (Delo, 28. okt. 2006, NB) | ||
| Da je to samozadovoljevanje. Ne počil, crknil bi od smeha … In razjokal bi se, ker si ti ves čas molčal. (Drago Jančar, Klementov padec, NB) | ||
| Človek v državni upravi bi crknil od smeha, če bi ga šel prepričevat o pametnem kmetu, ki ima letošnjo letino na njivi, lansko v kašči, predlansko pa v žepu. Vsaj na davčni upravi pa te stare modrosti tako ali tako ne bi mogli razumeti. (Delo, 21. avg. 1999, NB) | ||
| Prav tako kot vi ne delim čustev gledalcev, ki jih zabavajo namigi na iztrebljanje in seks, a le v primeru, da so slabi in brez povezave z zgodbo. Izdelkom Monty Pythona npr. jih nikakor ne gre očitati. Burleska je lahko trapasta, a ob zaletavanju Chaplina v soigralce praviloma crkujem od smeha. (Mladina 2006, št. 45, NB) | ||
| Nekaj tovornjakov me je navdušeno prehitelo, umirali so od smeha, ko sem prilezel spet nazaj na pisto z vsemi tistimi torbami, nahrbtnikom in opletajočim kolesom. Sonce je ravnokar zahajalo. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | ||
| Nagrajeni Mali svet z Mikijem Manojlovićem, Draganom Diklićem in Brankom Đurićem je ena tistih srbskih odštekanih komedij z inteligentnim, bizarnim humorjem, ob katerem so ljudje v dvorani umirali od smeha in ga večkrat, kar sredi kadra, prekinili z aplavzom in navijaškim kričanjem … (Delo, 30. avg. 2003, NB) | ||
| Ah, mislite na naš izlet v Logarsko dolino? (smeh) Ko me je Desa na »zbornem mestu« zagledala v ozkih hlačah in špičakih, je skoraj umrla od smeha. Nisi še nikoli videla trenirke? sem ji rekel. (Delo, 3. jun. 2006, NB) | ||
| Mik je bil itak židane volje in bi bil tudi brez moledovanja izvajal svojo umetnost, pa – le prosijo naj! Ko se mu je zdelo, da je zadosti prošenj, je zatisnil z levim kazalcem nosnico, dva prsta desnice je vtaknil v usta in tako imenitno je začel piskati, da so se vsi drugi valjali od smeha. (Fran Maselj-Podlimbarski, Gospodin Franjo, NB) | ||
| Grki so bili Špeli že od nekdaj všeč, od takrat ko smo prvič brali antične pripovedke in je pisalo, da je Herkules do tal porušil dve mesti in pobil vse živo – in vsa Grčija je občudovala to izjemno delo – tako je pisalo. Špela se je dobesedno valjala od smeha – kako je mogoče tak kriminal proglasiti za izjemno delo? (Delo, 22. mar. 2003, NB) | ||
| Ko odmakne roko, pred seboj zagleda bingljajoče noge. Smrdijo. Na zgornjem pogradu, kjer spodaj leži Čefur, se od smeha zvija Alko. (Marijan Pušavec, Zbiralec nasmehov, NB) | ||
| Stojim pred kinom, sam, zamišljen, najbrž sem koga čakal, kar mi znenada nekdo izza hrbta zarjuje v uho: »Uaaa!« me lopne in zruka. To sem se ustrašil! Znanec, že spet vrstnik, tedaj zelen diplomat, pozneje potrjeno karierne sorte, se zvija od smeha in me treplja, da skupaj uživava v sijajnem štosu. (Delo, 26. avg. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. počiti od smeha. Pri glasnem smejanju ljudje seveda ne počijo ali pokajo od smeha, zato glagolske sestavine počiti, pokati s hipotetičnostjo ali hiperboličnostjo glagolskega dejanja poudarjajo, ojačujejo dejanje smejanja. Ta hipotetičnost ali hiperboličnost dejanja je očitna tudi v blizupomenskih frazemih crkniti (crkovati) od smeha, poscati se od smeha, umirati (umreti) od smeha, valjati se od smeha, zvijati se od smeha. Izbor glagolskih sestavin, ki se povezujejo z jedrno sestavino od smeha, je sicer zelo velik, npr. še jokati se, tresti se, vriskati, dušiti se, tolči se po kolenih, lomiti se, držati se za trebuh. | ||
prásniti v sméh ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| nenadoma glasno se zasmejati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Praznik je, če sediš, je rekel. Kar režal se je in potem sem tudi jaz prasnil v smeh, da so sline letele okrog. (Drago Jančar, Krištof, NB) | |
| V Andersenovi deželi so ljudje veseli in zjutraj vstajajo dobro razpoloženi. Da se človek o tem prepriča, mu ni treba drugega, kot da jih opazuje, kako odhajajo na delo na svojih blestečih dvokolesih, vedno pripravljeni, da prasnejo v smeh. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| V poznih popoldnevih sta se igrala z otroki obiskovalcev, Arno je žongliral, Baco je prevažal ljudi na muli. Če na »placu« v Kobaridu zagledaš tri konjem podobne živali, po cigansko tetovirane čez hrbet, potepuškega psa in malce raztrgana mladeniča, si ne moreš kaj, da ne bi prasnil v smeh. (Delo, 17. avg. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem prasniti v smeh s sopomenskim prasniti v krohot izhaja iz pomena glagolske sestavine prasniti v pomenu ‘dati, oster, neprijeten glas’. Ta glasovna ostrina, neprijetnost se v povezavi s predložno zvezo v smeh pretvori v nenadnost, intenzivnost dejanja smejanja. | ||
sméh in jók [v ênem méhu] ekspr.; pren., dvojč., tudi jok in smeh
| Pomen | ||
| razpoloženje, ki zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pravo gostilniško zelje. Smeh in jok v enem mehu. Sem po sili nejevoljna nanjo, kajti sicer je prijetna. (Ivan Pregelj, Dom gospe matere Serafine, NB) | |
| »Dolga bo pot.« Zasmejala se je tudi žena, in ker sta se smejala ta dva, so se zasmejali tudi trije kralji, ki so imeli jok in smeh v enem mehu. »Jaz sem Gašper, ta je Mihec, ta je Baltazar,« je povedal Gašper. (Fran Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko, NB) | ||
| Rodilo se je malo pesnikov, da bi imeli toliko pesniške moči, toliko oblasti do človeškega srca; da bi le tolikokrat zelo ne rabil te oblasti; to je, kar brani, da človek ne more s celim veseljem uživati njegove krasne poezije. Jokati se zna in smejati, a smeh in jok mu ne izhajata, vsaj meni se tako vidi, prav iz srca. (Josip Stritar, Gospod Mirodolski, NB) | ||
| Kljub temu da se igralec končno odloči za eno samo besedo, za en sam ton, barvo, izraz, je v njem več od tega: smeh in jok, žalost in radost, drama in farsa, tragično in groteskno, elementarno vrvenje življenja, projicirano v eno samo komaj zaznavno točko. (Delo, 16. maja 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Parni ali dvojčični frazem smeh in jok [v enem mehu] temelji na nasprotju sestavin smeh in jok, s tem je nastal pomen zelo hitro se spreminjajočega razpoloženja iz ene skrajnosti v drugo. Neobvezna sestavina v enem mehu v pomenu ‘obenem, skupaj’ poudarjeno združuje ti dve skrajnosti. | ||
správiti kóga v sméh nevtr.; parafraza, nedov. spravljati
| Pomen | ||
| narediti, da se kdo smeje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | In ker je potem še bolj jokala, mu je postalo žal. Razmišljal je, kako bi jo spravil v smeh. In prišel je na odlično zamisel: ustanovil je šolo kreativnega smeha. (Drago Jančar, Posmehljivo poželenje, NB) | |
| Nihče ne pričakuje od mene, da bom imela kako mnenje. Ljudje poslušajo Rebecco, kadar govori; lahko te spravi v smeh, vedno ima pri roki duhovit odgovor. (Nicole Plüss, Lebdenje, NB) | ||
| Res sem se že spraševal, kdo sem jaz in kdo je tista oseba, ki ji ljudje ploskajo? Vsi so mislili, da sem sam tudi zasebno velik šaljivec, da stresam dobre štose in ljudi spravljam v smeh. (Delo, 5. maja 2001, NB) | ||
| Množica na trgu je vpila »Ciao, Albertone!«, ko so s Kapitola pripeljali krsto igralca, ki je več kot pol stoletja spravljal v smeh vse Italijane in še pol Evrope zraven. (Delo, 28. feb. 2003, NB) | ||
správljati kóga v sméh, gl. spraviti koga v smeh.
umírati od sméha, gl. pokati od smeha.
umréti od sméha, gl. pokati od smeha.
váljati se od sméha, gl. pokati od smeha.
zvíjati se od sméha, gl. pokati od smeha.
Dostopnost