íti na jók in sméh kómu, gl. jok in smeh [v enem mehu].
jók in sméh [v ênem méhu] ekspr.; pren., dvojč., tudi smeh in jok
Pomen | ||
razpoloženje, ki zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Dolga bo pot.« Zasmejala se je tudi žena in ker sta se smejala ta dva, so se zasmejali tudi trije kralji, ki so imeli jok in smeh v enem mehu. »Jaz sem Gašper, ta je Mihec, ta je Baltazar,« je povedal Gašper. (Fran Milčinski, Tokraj in onkraj Sotle in tam preko, NB) | |
Podajta si roke!« Pa sta se oba zasmejala, zakaj jok in smeh jima je bil v enem mehu, segla sta si v roke in se poljubila in sklenjen je bil mir, trden mir in večen mir, ki je trajal četrt ure, včasih celo pol. (Isti, prav tam, NB) | ||
Podajta si roke!« Naprodaj sem za mali izkupiček. Mi, mrtvecu, bo šlo na jok in smeh. Nekomu padel v zimski bom mošnjiček, pastirji so ob grofovih zvereh. (Valentin Cundrič, Pamtivid, Sonetni venec sonetnih vencev, NB) | ||
Otroški svet jo je vznemirjal, odslikavala ga je kot bogatega, čustveno razgibanega, elementarnega in dojemljivega za lepoto, fantazijo, vrednote, pristnost doživljanja. Poseben čar je odkrivala v nasprotjih, ki se vsa zrcalijo že v otroštvu (jok in smeh hkrati). (Delo, 10. mar. 1999, NB) |
Izvor frazema | ||
Parni frazem jok in smeh [v enem mehu] temelji na nasprotju sestavin jok in smeh, tudi obrnjeno smeh in jok, s čimer je nastal pomen zelo hitro se spreminjajočega razpoloženja iz ene skrajnosti v drugo. Neobvezna sestavina v enem mehu v pomenu ‘hkrati, obenem, skupaj’ poudarjeno združuje ti dve skrajnosti. |
sméh in jók [v ênem méhu], gl. smeh.
žénski jók pa máčkine sólze, gl. solza.