Frazemi s sestavino šíba
šíba nôvo mášo póje ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| s strogo vzgojo se veliko doseže | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Strašní ukazi tvoji so železni; ti v strahu stare vse imaš in mlade, in duše verne molijo ti rade: V nevolji svoji tí nas ne pogrezni! Začetek vse modrosti je »bojazen«; otrokom šiba poje novo mašo, zato si mladim malo ti prijazen. Izvoljenim le hraniš sladko kašo; a kogar vdari roke tvoje kazen, zapreš telesno mu in dušno pašo! (J. Stritar, Dunajski soneti, NB) |
| »Dobil jih je in ta je prava! Šiba novo mašo poje!« Samo mačka se mi je dobrikala, kakor bi se ne bilo ničesar pripetilo. (M. Pugelj, Bela vrana in druge novele, Izbor, NB) |
| Sicer smo pa Slovenci že sami ob sebi preveč ponižni in koristilo bi nam nekaj več moštva in ponosa. Ne oporekam, da odgoja bodi stroga in da temelji na pokornosti; vendar mislim, da je prislovica šiba novo mašo poje že davno zastarela in da se odgojiteljska strogost more opraviti brez šibe in palice. (J. Mencinger, Moja hoja na triglav, NB) |
| Družina in starševstvo sta se v zadnjih desetletjih zelo spremenila in se bosta še spreminjala. Če je pred sto leti večina očetov in mam še verjela, da šiba novo mašo poje, jih je zdaj vse več prepričanih, da otroci, kot je v torek popoldne rekla prof. dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, ki na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani predava o socialnem delu z družinami, potrebujejo spoštljive in odgovorne zaveznike, ne staršev, ki bi jih krotili s klofutami in korobačem. (Jana 2007, št. 16, NB) |
| »Kaj, ali ti nisem dal robca?« je planil pokonci; zvest svoji obljubi, da otroka ne bo pomehkužil, je takoj stekel po prot. »Tako,« je dejal, ko se je vrnil, »zdaj bova pa novo mašo zapela.« In res sta zapela tako glasno in ubrano, da je pobožna teta Marjanca takoj planila v izbo, sklenila roke na prsih in rekla Fratniku, naj zaskozibog odneha, saj je vendar kristjan; otrok da ni zdrav, potrpi naj, počasi se mu bo že odprla glava. (C. Kosmač, Življenje in delo Venca Poviškaja, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem – po izvoru rek – šiba novo mašo poje temelji na slikoviti primerjavi nekdaj zelo uporabljenega vzgojnega sredstva, tj. tepeža s šibo in posledičnega kričanja grešnikov, s petjem nove maše novomašnikov. Utemeljitev take glasbene produkcije najdemo že v ljudskem pregovoru: – Šiba novo mašo poje. – Šiba še nobenemu ni kosti zlomila, ali marsikaterega zmodrila. (Ljudski pregovori, NB) | V zadnjem zgledu C. Kosmača je frazem preoblikovan v grožnjo zdaj bova pa novo mašo zapela. Podobno je možno zagroziti tudi s kmečkimi besedami zdaj bova pa zaorala. |
trésti se kot šíba [na vôdi] ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo se tresti | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Ničesar drugega ni mogel ukreniti, kakor da je naglo zaprl vrata. Vkljub mrazu mu je stopil znoj na čelo in pričel se je tresti kot šiba na vodi. (J. Vandot, Kekec nad samotnim breznom, NB) |
| »Kaj bi storili vi?« Blagajnik se je tresel kot šiba na vodi, ko je moj šef skušal vseeno stvar spraviti v pravi tok, rekoč: »Dobro … dobro … s preiskavo bomo nadaljevali.« (Sonja Koranter, Tri pike in muha, NB) |
| Pri Queensboru Bridgeu sem padla v prometni zamašek, in kljub temu da sem si vzela več kot dve uri rezerve, bi skoraj zamudila na srečanje. Ko sem stopila na igrišče, sem se tresla kot šiba na vodi. (Delo, 7. feb. 2000, NB) |
| Ne morem, čeprav me vabijo. Ko je bil Rade tam prvič po vojni, je rekel, da je bilo strašno, da se je tresel kot šiba na vodi. (Delo, 9. nov. 2002, NB) |
| »Kaj pa tvoja dobra vest?« poreče tu kdo; »če ti vest ničesar ne očita, kaj se treseš kakor šiba na vodi?« (J. Stritar, Pogovori 1882–1894, ZD VII, 1956, 14) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera tresti se kot šiba [na vodi] se večinoma nanaša na strah, pogosto tudi na mraz. Včasih se uporablja tudi brez sestavine na vodi. Dejstvo, da se pojavlja pri naših najstarejših pisateljih in ljudski pesmi, bi kazalo na njeno izvirnost. Da se ne pojavlja v starejših slovarjih, pa bi lahko navajalo na domnevo o sprejetju iz hrvaškega ali srbskega jezika. Nastanek primere tresti se kot šiba [na vodi] je dokaj razviden. Za predstavo o tresenju, trepetanju je tu vzeta šiba, in to na vodi, ki že sama s svojim valovanjem ustvarja vtis nenehnega gibanja, trepetanja. V pomensko enakih primerah je v nekaterih jezikih namesto šibe uporabljena trepetlika oziroma njeno listje, ki prav tako ustvarja vtis trepetanja in je pri nas in tudi v nemščini (tj. Zitterpappel) poimenovana po tem trepetanju listov. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | češ. | třást se ako osika |
| | třást se ako [osikový] list |
| hr. | drhtati kao list [na vjetru] |
| | tresti se kao list [na vjetru] |
| hr., srb. | drhtati kao šiba [na vodi] |
| | tresti se kao šiba [na vodi] |
| it. | tremare come un fuscello |
| | tremare come una foglia |
| nem. | zittern wie Espenlaub |
| rus. | drožat’ kak osinovyj list |
| slš. | triest sa ako prut |
| | chviet’sa ako prut |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 12. 2024.
Dostopnost