pobráti šíla in kopíta ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| vzeti vse svoje stvari in oditi; zbežati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Pritožite se, če hočete!« V svojem ogorčenju je Lovrek slednje tudi pri priči storil, vendar mu je mestni uradnik, s katerim sta bila doslej celo dobra znanca, hladno svetoval, naj čimprej pobere šila in kopita, ker bi se mu sicer utegnilo pripetiti še kaj hujšega. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | |
| Res je, da imamo odlično mlado umetnost, toda naš narod je nezrel za umetnost in vrhu tega siromašen, zato naj poberejo umetniki šila in kopita ter se spravijo na tuje, kakor sinovi propalega kmeta. (I. Cankar, Krpanova kobila, NB) | ||
| Močno in mlado deklo. Nanca pa naj kar pobere šila in kopita, sicer ne jamčim za njeno glavo. (C. Kosmač, Človek na zemlji, NB) | ||
| Pred odločilnimi tekmami sezone si morata biti pisarna in slačilnica blizu. Priznam pa, da ni v mojem slogu, da bi kar tako pobral šila in kopita in ne bi dokončal svojega dela. (Delo, 21. feb. 2001, NB) | ||
| Trener WEV Dan Hober je najbolj na trnih, saj se mu hudo maje stolček, po tem ko je Dunajčane prehitela Olimpija. Ob drevišnjem neuspehu v Feldkirchu bo moral bržčas pobrati šila in kopita. (Delo, 14. jan. 2000, NB) | ||
| To pa je bilo zanju že preveč. Pobrala sta šila in kopita, vendar prav daleč nista prišla. Ženska, ki je takoj poklicala policijo, ju je namreč tako dobro opisala, da so ju možje postave že čez tri četrt ure kak kilometer stran prijeli. (Delo, 14. apr. 2000, NB) | ||
| Žolnir je bil šila in kopita pobral kmalo po smrti prijorjevi, v kloštru so imeli zbrani patri posvet in si izbrali druzega prijorja. (J. Jurčič, Klošterski žolnir, SG 1866, 165) | ||
| On pa meni lahko ukazuje: Poberi šila in kopita, pa glej, da se izgubiš. (E. Kristan, Pertinčarjevo pomlajenje, 1914, 65) | ||
| A dejstvo, da je Luka Koper drugi terminalist, ki pobira šila in kopita s sedmega pomola, v svetu pomorskega gospodarstva zagotovo odmeva dovolj negativno tudi za Trst. (Delo, 19. nov. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pobrati šila in kopita izhaja iz čevljarske obrti, v kateri sta bila šilo in kopito pomembni orodji. V prenesenem pomenu so šila in kopita ‘vse stvari koga’, ki jih kdo pobere, vzame s seboj ob odhodu. Ustrezno nem. mit Sack und Pack prevaja Cigale II, 1133, s sln. z vso svojo robo (prim. nar. cokom pokom). Cigale II, 1262, nem. Reißaus nehmen pojasnjuje s sln. pete umakniti, zbežati, spihniti jo, potegniti jo, unesti jo, pobrati kopita in uteči, lesici na rep sesti. Plet. II, 70, pri iztočnici pobrati navaja krajšo in daljšo različico kopita pobrati, šila in kopita pobrati in ju pojasnjuje z nem. Reißaus machen, das Weite suchen. J. Glonar, SSJ, 170, pri iztočnici kopito navaja frazem šila in kopita pobrati: oditi, zginiti, pobrati se. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | spakovat svých pět švestek: |
| fr. | prendre ses cliques et ses claques | |
| hr., srb. | podbiti pete | |
| dati petama vetra | ||
| it. | prendere armi e bagagli e andarsene | |
| far fagotto | ||
| nem. | mit Sack und Pack (abziehen) | |
| sich auf die Socken machen | ||
| Reißaus machen | ||
| sich aus dem Staub(e) machen | ||
| das Weite suchen | ||
| pol. | zwinąć manatki | |
vrníti kómu šílo za ognjílo star.; pren., nedov. vračati
| Pomen | ||
| maščevati se komu za žalitev, krivico tako ali še huje, kot mu je bila storjena | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Vrnil sem vam le šilo za ognilo. (E. Gangl, Trije rodovi, 1910, 170) | |
| Pa saj mi je bilo pogosto povrnjeno s šilom za ognilo. (F. Bevk, Otroška leta, 1959, 57) | ||
| Ivan z Vrhnike ima svoj drugačen program: on skuša življenju vračati šilo za ognjilo. Uporniška narava. (M. Malenšek, Pojoči labodi II., 1971, 139) | ||
| Agostini se je ugriznil v ustnico, da mu ne bi vrnil šilo za ognjilo. (I. Silone – J. Dolenc, Lisica in kamelije, 1982, 111) | ||
| Zdaj pak se je ost obrnila, ker Trinos je bil tudi izmed tistih ljudi, ki vračajo šilo za ognjilo. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, 1897, 67) | ||
| Moj spis se obrača torej zoper tiste, ki učijo mnoštvo stvari, in jim vrača šilo za ognjilo ali še malo več. (A. Sovre, Predsokratiki, 1946, 91–92) | ||
| »Sama hudoba in črna nehvaležnost vas je,« jim zabrusi, »da mi ne daste šila za ognjilo.« (H. Balzac – A. Debeljak, Okrogle povesti, 1954, 119) | ||
| … zob za zob, šilo za ognjilo! (F. Govekar, Legijonarji, 1904, 72) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem vrniti šilo za ognjilo spada med frazeme, ki so nastali po predstavi vrniti komu enako z enakim, kot so zob za zob, glavo za glavo, milo za drago. V tem primeru je izbor sestavin v predložni zvezi x za x pogojen z rimo: šilo – ognjilo in ne s ponovitvijo sestavin ali s sopomenkami. Med starejšimi slovarji ga omenja in razlaga s sopomenkama J. Glonar (SSJ, 255) pri iztočnici ognjilo: kresilo; dati komu šilo za ognjilo: dati komu milo za drago, vrniti enako z enakim. Že M. Cigale (II, 1051, 1918) pri iztočnicah Münze in Wurst ustrezno nem. Jemanden mit gleicher Münze bezahlen prevaja s sln. verniti komu po enaki meri, z enako mero odmeriti, nem. Wurst wider Wurst pa s sln. kakor ti meni, tako jaz tebi, kakoršen ogovor, tak odgovor. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to give so. a taste/dose of their own medicine |
| to serve so. with the same sauce | ||
| to give/return tit for tat | ||
| hr. | dati šilo za ognjilo | |
| vratiti šilo za ognjilo | ||
| tuk na luk | ||
| tuk na utuk | ||
| nem. | Wurst wider Wurst | |
| mit gleicher Münze heimzahlen | ||
| Gleiches mit Gleichem vergelten | ||
| pol. | odpłacić pięknym za nadobne | |
| odpłacić tą samą (podobną, równą) monetą | ||
Dostopnost