bíti [kàkor] na tŕnju ekspr.; mn., pren., tudi kot primera
| Pomen | ||
| biti vznemirjen, nestrpen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Saj, razumel ga je, ker je bilo tudi njemu nerodno in ni vedel prav, s katerega konca začeti. Obadva sta bila kriva, Srečko bolj tega, da se je smejal z Jožico, ko je bil on, Milko, kakor na trnju; on, Milko, pa kriv tega, za kar ga je Rezi dražila in ki je bilo to, zaradi česar sta se Jožica in Srečko muzala. (Boris Pahor, Kres v pristanu, NB) | |
| Vsi so molčali in vsi so bili kakor na trnju. Maruša, ki se ji še ni godilo bolje kot za gospodinjstva Lucijinega, se je še venomer usekovala, Štefa je bingljala z nogami in plašno gledala po sobi. (Fran S. Finžgar, Strici, NB) | ||
| Vsekakor prva resna preskušnja prenovljene Baltičeve ekipe. Novinec Benedikt bo »na trnju« pri TPV, favoritinje doma pa so Ljutomerčanke proti Evi Vitalu in Koprčanke proti Kamničankam. (Delo, 19. okt. 2002, NB) | ||
| Šahist Vasja Pirc je bil tudi inštruktor šahistov mladincev in je moral z njimi pogostoma igrati simultanke, da jih je uvajal v igro. Tiste dni je odšla njegova žena v porodnišnico in velemojster je bil pri simultanki kot na trnju in je zaradi tega slabo igral. (Slavko Krušnik, Smeh stoletij, NB) | ||
| Imela je oster jezik, in v vsaki družbi se ji je posrečilo, da je mimogrede o vsakem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi; čeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor niso docela resno jemali gospe Adele same, so bili vedno rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila v naslednjem trenutku. (Gitica Jakopin, Devet fantov in eno dekle, NB) | ||
| Z njim samim se je vozil v drevaku Presukani Lisjak. Čim bolj sta se bližala naselju Vitorogovcev, tem bolj na trnju je sedel mladec. Vedel je, da drugi niti pristali ne bodo, da bodo veslali kar naprej proti trdini in odšli naravnost v hribe, da čimprej dvignejo divjad. (Janez Jalen, Bobri II, Rod, NB) | ||
| »In hiše nič, zemlje nič, samo usta so jih,« tedaj je Matica pogrelo. Kot na trnju je sedel, dokler se ni ukradel od mize, plačal v veži in brž odšel. In ves čas je naglo hodil, dokler ni prišel iz ravnine v gozd, kakor bi bežal pred ljudmi in pred veselo mislijo, ki se mu je ob tej žalostni uri smejala v srcu. (Fran S. Finžgar, Prerokovana, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti [kakor] na trnih. | ||
bíti [kot] na tŕnju, gl. biti [kakor] na trnju.
lôvor in tŕnje, gl. lovor.
sedéti [kot] na tŕnju, gl. biti [kakor] na trnju.
Dostopnost