Frazemi s sestavino vólk
bíti vólk na kàj ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| čutiti, imeti strastno željo po čem | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Saj ne hodi zaradi dobička. Ne, tak pilakar in volk na denar pa res ni. (C. Kosmač, Obisk, NB) |
| Očeta sta pobrala klobuka in nevesti ter odšla iz pisarne. Mlade ženske so se zdaj baje zarotile med seboj, da mu vsaka odreče, ako jo pride snubit, ker je tak volk na denar. (J. Mencinger, Moja hoja na Triglav, NB) |
| Vedel pa je dobro, saj so vsi vedeli, da je medved hud volk na med. Če se je ta brčon klatil po naših gozdovih, ni bil noben čebelnjak varen pred njim. (Franc S. Finžgar, Iz mladih dni, Zgodbe o živalih, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. jesti kot volk. |
bíti vólk v óvčji kóži, gl. volk v ovčji koži.
jésti kot vólk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| jesti z velikim tekom, zelo veliko | Skrij zgled▾Pokaži zgled▾ |
| |
| Zgled rabe | In gospod Fogg, ali se dobro počuti? – je vprašal Fix z najnaravnejšim izrazom na obrazu. – Zelo dobro, gospod Fix. Sicer pa se tudi jaz. Jem kot volk. To je morski zrak. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera jesti kot volk temelji na predstavi, da je volk požrešen. Res je vsekakor, da je volk v naravi večkrat lačen kot sit, a kadar pride do hrane, se hitro in hlastno naje. Na enaki predstavi temelji frazem biti volk na kaj. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | to wolf down (food) |
| češ. | jíst jak vlk |
| fr. | manger comme un loup |
| nem. | fressen wie ein Wolf |
| | essen wie ein Scheunendrescher |
| rus. | est’ kak zver’ |
kot sestrádan vólk ekspr.; primera | |
| Pomen |
| |
| zelo, močno | Skrij zgleda▾Pokaži zgleda▾ |
| |
| Zgleda rabe | Sirena je tulila drugače kot takrat, kadar je klicala delavce na delo. Zavijala je jezno in strašno, kot sestradan volk. (Mimi Malenšek, Kovinarji, 1950, 12) |
| Miki, kot prijatelji kličejo Adamsa, je naposled lahko vnovčil svoj živčni sistem. Neverjetno miren in zbran se je lotil tekmeca kot sestradan volk. Prej povsem izenačena tekmeca, naenkrat orjak in za glavo manjši nasprotnik. (Delo, 16. avg. 1999, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Gl. lačen kot volk. |
láčen kot vólk ekspr.; primera, v povedni rabi, tudi pren. | |
| Pomen |
| |
| zelo lačen; zelo željan česa | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Preden so šli, ga je sestra, edinega pri zavesti, vprašala, ali je kaj lačen. Začuden je ugotovil, da že dva dni ni jedel, da je lačen kot volk; ko ji je povedal, je sestra menda že stotič tistega dne zajokala. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) |
| Vzela si je velik kos (že od začetka nosečnosti je bila nenehno lačna kot volk: bo navkljub svoji koščenosti v otroštvu morda končala kot debela Ollerenshawka?) in obrnila fotografijo. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) |
| Naslednje jutro sem pokonci ob petih in buden. Zunaj je še tema, jaz pa lačen kot volk. Moj biološki čas kaže poldne in je čas za kosilo. (Delo, 29. apr. 2000, NB) |
| Oblak že izpostavlja pomladanskega aduta: izgubljenega piranskega Ronalda, Patrika Ipavca, ki po vseh zablodah lačen kot volk čaka na »come-back«. (Delo, 23. feb. 2002, NB) |
| Poljski smučarski skakalec Adam Malysz je dal tekmecem že na treningu pred dvodnevno prireditvijo poletne velike nagrade FIS na Japonskem jasno vedeti, da je navzlic štirim zmagam, ki jih je dosegel v tem poletju, še vedno lačen kot volk. (Delo, 25. sep. 2004, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Primera lačen kot volk temelji na simboliki volka kot močne in nevarne zveri. Seveda pa se kot vse zveri v naravi pogosto srečuje tudi z lakoto, zato je njegova lakota pregovorna (volčja lakota, lačen kot volk) in njegov tek ob plenu zelo velik (jesti kot volk). Volka v primeri lačen kot volk lahko zamenja sorodnik pes, npr. lačen kot pes, sestradan kot pes. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | as hungry as a wolf |
| bolg. | gladen kato vàlk |
| češ. | hladový jak vlk |
| | mít hlad jak vlk |
| fr. | avoir une faim de loup |
| hr., srb. | gladan kao vuk |
| mak. | gladen kako volk |
| nem. | einen Bärenhunger haben |
| | hungrig wie ein Wolf sein |
| pol. | głodny jak wilk |
| rus. | golodnyj kak volk |
| slš. | hladný ako vlk |
| ukr. | golodnyj jak vovk |
mí o vólku, vólk iz gózda ekspr.; v medmetni rabi | |
| Pomen |
| |
| vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | »Na našega gospoda Boga mislim, ženska sem in ne baba, in če sem gosposka, bom sama dajala odgovor na sodni dan!« – Na, ti o volku, volk iz gozda! – se je nasmehnil oče in s koso pokazal proti razdrtemu mlinu. (Ciril Kosmač, Pomladni dan, NB) |
| »Davkarija pa nastopa skupno; kamor gre eden, to je gospod davkar, tja gredo vsi drugi. No, mi o volku, volk iz lesa. So že tukaj.« (F. Detela, Spominska plošča in druge humoreske, NB) |
| Mi o volku, volk na vrata. (Ljudski pregovori, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem mi o volku, volk iz gozda z različico mi o volku, volk na vrata je možno povezovati z latinskim rekom Lupus in fabula (tj. ‘volk v basni’), ki ga je zapisal že latinski pisec P. Terentius v delu Adelphoe, 537, v pomenu ‘kadar se kdo pojavi, ko se o njem govori’. Latinski rek se pogosto citatno uporablja v evropskih jezikih. V poljskem jeziku je klicanje volka iz gozda postalo prispodoba klicanja nesreče in se uporablja navadno zanikano kot svarilo: wywołać wilka iz lasa v pomenu ‘dati povod za nesrečo samo z govorjenjem o čem; izkušati usodo’. Ustrezno slovensko bi to povedali takole: klicati nesrečo (tj. z govorjenjem o njej) in kot svarilo ne kliči nesreče. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | fr. | quand on parle du loup, on en voit la queue |
| hr., srb. | mi o vuku, a vuk na vrata |
| lat. | Lupus in fabula |
| nem. | wird der Wolf genannt, kommt er gerannt |
| | wenn man vom Teufel spricht, ist er nicht weit |
mí o vólku, vólk na vrata, gl. mi o volku, volk iz gozda.
[právi] môrski vólk ekspr.; pren., tudi stari | |
| Pomen |
| |
| preizkušen, neustrašen pomorščak | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Dolge noge so mu opletale v širokih prtenih hlačah, prsni koš mu je pokrivala prava mornariška progasta majica, na glavi je nosil čepico z usnjenim ščitom, na desni roki je imel vtetovirano srce in sidro. Bil je torej pravi stari morski volk. (C. Kosmač, Kamen in njiva, NB) |
| To je bil mož petdesetih let, pravi morski volk, godrnjač, s katerim se verjetno ni bilo lahko pogajati. (Jules Verne, V osemdesetih dneh okoli sveta, NB) |
| Oprezuje za valovi; ko se privali kakšen posebej neugoden, krmilo zasuče tako, da ga barka spretno »zajaha« ali pa se mu izogne. Pravi morski volk, ni kaj. (Delo, 4. nov. 2000, NB) |
| Murterini oddajajo svoje hišice na Kornatih – Med njimi je tudi Vera, morski volk z Murterja. (Delo, 23. avg. 2001, NB) |
| Tisti dan pa je nenadoma prejel priimek, ki se ga ni več iznebil, in še ponosen je bil, ko so ga klicali: »Morski volk«. (F. Milčinski, Skavt Peter, NB) |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | it. | lupo di mare |
| pol. | stary wilk |
| rus. | staryj volk |
| | travlenyj volk |
stári môrski vólk, gl. [pravi] morski volk.
[takó, da] bo vólk sìt in kôza céla ekspr.; prih., pren., v povedni rabi in načinovno, tudi sed. in pret. | |
| Pomen |
| |
| (da) bo prav za obe strani | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Polič se je nato sporazumel z novimi upravitelji in pred kakšnim letom tudi obljubil, da jim bo prodal del svojih delnic. Za petek sklicana skupščina naj bi to uredila sicer malce drugače, a očitno tako, da bo, kot pravimo, volk sit in koza cela. (Delo, 12. maja 2000, NB) |
| Verjamem, da se bo našla srednja pot, da bo volk sit in koza pa cela, da ne bo nobene na silo sprožene afere, še zlasti ne krivcev, ki jim krivde, resnične krivde, ne bi mogli dokazati. Nisem pa čisto prepričan, če bomo do konca pometli pred lastnim pragom. (Delo, 26. jun. 2000, NB) |
| Kaj storiti? Lahko je moralizirati, teže pa je narediti, da bosta volk sit in koza cela. Obljubijo lahko tisti, ki jih to nič ne stane. (Delo, 4. avg. 2001, NB) |
| Zastopstva velesil so si, tudi zaradi številčnosti, v tej loteriji le izbojevala ugodna izhodišča za finalni nastop. S tem pa je bil »volk sit in koza cela«, čeprav je bil tudi v finalu veter eden izmed režiserjev razpleta. (Delo, 27. jan. 2003, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem [tako da] bo volk sit in koza cela, ki se navadno uporablja v prihodnjiku in načinovno, izhaja iz živalskega sveta, v katerem je volk plenilec, zver, ovca pa možna žrtev. Preneseno sestavini volk in koza v frazemu predstavljata dve zelo različni strani, ki naj bi se dogovorili tako, da bi bilo prav, sprejemljivo za obe, ali pa bi to zanju storili drugi. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | češ. | aby se vlk nažral a koza zůstala celá |
| fr. | [pour] ménager la chèvre et le chou |
| hr., srb. | da bude [i] vuk sit i koza cijela |
| | da bude [i] vuk sit i ovca cijela |
| | da ostane [i] vuk sit i koza cijela |
| | da ostane [i] vuk sit i ovca cijela |
| it. | aver la botte piena e la moglie ubriaca |
| rus. | čtob i volki byli syty, i ovcy cely |
túliti z volkôvi ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| prilagoditi svoje ravnanje komu, čemu, navadno slabemu | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Zmeraj sem videti vesela in nikdar se ničemur ne izognem. Zmeraj tuli z volkovi, pravim jaz. To je edini način, da si varen. (George Orwell, 1984, NB) |
| Precej je tudi priložnostnih Slovencev, ki morajo tuliti z volkovi, saj se bojijo proskripcijske liste, na katero bi jih lahko spravili v slovenskih časnikih. (D. Matić, Nemci v Ljubljani, NB) |
| Čredni nagon. Zakaj nam je pri srcu tako toplo, če tulimo z volkovi. (Delo, 22. avg. 1998, NB) |
| Odlično! Torej naj Slovenci pomendramo svojo samoniklost in pljunemo na svojo izvirnost in namesto tega tulimo z volkovi! (Delo, 5. sep. 2002, NB) |
| Po njej zaračunava tudi prostor za reklame. Nismo še tako daleč, da bi bil tisti, ki ne tuli z volkovi, izločen, a pritisk nanj narašča. (Delo, 26. mar. 2003, NB) |
| Hkrati pa tudi mislim to, da pravzaprav kot politik oziroma kot minister včasih zagovarjam tudi stališče, ki ni večinsko, ki je manjšinsko, če menim, da je pravilno. Meni se zdi bistveno bolj z vidika legitimnosti vprašljivo, če bi bil minister, ki bi se prilagajal splošnemu toku, ki bi, kot bi rekli v narekovajih, pač »lajal z volkovi«, če bi se uklonil splošnemu mnenju. (Delo, 26. 1. 2003, NB) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Frazem tuliti z volkovi je nastal po krajšanju iz pregovora Kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti v pomenu ‘kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje’. Frazem z volkovi tuliti omenja že J. Glonar, SSJ, 404, pri iztočnici tuliti z razlago: govoriti, delati, ravnati kakor drugi. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | fr. | hurler avec les loups |
| nem. | mit den Wölfen heulen |
vólk v óvčji kóži ekspr.; pren. | |
| Pomen |
| |
| človek, ki se dela, dobrega, plemenitega | Skrij zglede▾Pokaži zglede▾ |
| |
| Zgledi rabe | Kdor resno misli s pozivi, da je treba »preprečiti začetek«, bi moral »v kali zadušiti« razvoj razmer v Avstriji, kajti Haider je »volk v ovčji koži«, meni Spiegel. »Tudi Hitler je bil sprva majhen«, je zapisal po novem prvi Žid v Nemčiji. (Delo, 31. jan. 2000, NB) |
| Vse to je bilo uradno opisano v poročilu o kitajskem vojaškem vzponu, ki ga je potem objavil Pentagon. Njegovo sporočilo se glasi: azijska sila je volk v ovčji koži. (Delo, 15. jun. 2005, NB) |
| Drugače od Havla pa Wojtyla nikoli ni bil demokrat po zahodnjaški meri. Tako kot Sarto je tudi ta papež imel liberalizem za zlo, »liberalne katolike pa za volkove v ovčji koži«. (Delo, 4. apr. 2005, NB) |
| To je, da vohunim po župniščih kakor volk v ovčjem kožuhu in nesem celo pismo tvojega starega zavidljivca Wurtznerja v Loki pred Dvor. (Ivan Pregelj, ID III, Enajsti rog, 1964, 247) |
| |
| Izvor frazema |
| |
| Prispodoba volk v ovčji koži je svetopisemskega porekla. Po Mateju (7, 15) v novi zavezi je rečeno, da naj bi se varovali lažnih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblekah, znotraj pa so divji volkovi. |
| |
| Tujejezični ustrezniki |
| |
| Jezik in ustreznik | angl. | a wolf in sheep’s clothing |
| | češ. vlk v rouše ovčím |
| | vlk v rouchu ovčím |
| | vlk v rouše beránčím |
| | vlk v beránčí kůži |
| fr. | un loup déguisé en mouton |
| it. | lupo in veste d‘agnello |
| nem. | ein Wolf im Schafspelz |
| pol. | wilk w jagnięcej skórze |
| | wilk w owczej skórze |
| rus. | volk v oveč’ej škure |
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 4. 12. 2024.
Dostopnost