bíti kàj za pod zób ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| biti kaj, kar je mogoče jesti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Ves dopoldan sta počivala nad zapuščenim zaselkom. Ot se je še enkrat spustil dol in pobral vse, kar je bilo koristnega in kar je bilo za pod zob. (Drago Jančar, Galjot, NB) | |
| Je sploh kdo njihovih piscev in drugih intelektualcev, vladarjev in gospodov, ki so imeli denar, da so si lahko kupili te bukve ali knjige, v katerih so našli navdih, še kaj vedel o razsvetljenstvu? Razsvetljenstvo ni bilo nič takega, kar bi bilo za pod zob! (Delo, 8. jul. 2003, NB) | ||
| Opice najpogosteje kradejo hrano, saj med sušo v gozdu ni dovolj za pod zob, letos pa niso dobile niti priboljškov, ki so jim jih sicer dajali turisti, je povedal vodja province, ki leži približno 400 kilometrov severovzhodno od Bangkoka. (Delo, 12. feb. 1998, NB) | ||
| Polja komaj da obdela, pleti in kaj drugega delati mora mati, sam pa hodi na konjske dirke in naokrog. In pri hiši velikokrat ni kaj dosti za pod zob. (Delo, 10. sep. 1998, NB) | ||
| Miške so se podile, prevračale kozolce, škrabale po deskah, da je bilo veselje. Hodile so na bero: po žir, po lešnike, po sladke koreninice, po smrekovo seme in po vse, kar je bilo dobro za pod zob in prijetno za želodček. (F. S. Finžgar, Gospod Hudournik, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti kaj za pod zob temelji na predložni zvezi za pod zob, ki pomeni ‘kar je namenjeno za jed, kar je mogoče jesti, gristi’. Vse, kar namreč hočemo pojesti, gre praviloma (če izjemoma kaj ne pogoltnemo) skozi grizenje z zobmi, torej pod zob. Sestavina kaj pomeni, kaj je namenjeno za jed, je mogoče jesti, glagolska sestavina biti pa obstoj le-tega. Podobno glede na svoj pomen glagolske sestavine imeti, pripraviti, preskrbeti itd. določajo posedovanje, pripravljanje, pridobitev tega, kar je namenjeno za jed, kar je mogoče jesti. | ||
dajáti se v zobé kómu pog.; pren., dov. dati se
| Pomen | ||
| povzročati, omogočati, da kdo obrekuje, opravlja | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »K Marinki jo spet maha, pojezdil ga vrag!« je zaklel. »Tak možak, pa se v zobe daje s takole neumno babo!« (Ivan Zorec, Stiški tlačan, NB) | |
| Izpostavljam se. Se dajem v zobe. Baje je toliko druge snovi za pisunjenje. (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) | ||
| Najel jih je nekje onstran hribov, čisto drugače so zavijali in zategovali. Včasih se je oglasil pri dolžnikih in so mu ti šli prostovoljno na tlako, letos se ni hotel dajati v zobe. (Jan Plestenjak, Mlinar Bogataj, NB) | ||
| No, morda pa vztrajanje na napačnem programu sploh ni udbomafijsko, ampak zgolj volilno. Nekje iz ozadja slišim čemerni glas gospoda predsednika vlade: »Volilno leto je, nič se ne bomo dajali v zobe in nič ne bomo spreminjali programa!« (Delo, 5. feb. 2000, NB) | ||
| A za izboljšanje prometne varnosti oziroma kulture niso dovolj le represivni ukrepi, temveč porazdelitev odgovornosti na vse tiste ustanove, ki so tako ali drugače soodgovorne za izboljšanje prometne varnosti. Ni dovolj, da je pri tem še najbolj dejavna policija, ki se venomer daje v zobe javnosti, ampak bi morali v to dejavnost vključiti še zdravstvo, šolstvo, odgovorne za področje dela in sociale, transporta, svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in druge. (Delo, 7. nov. 2000, NB) | ||
| »Od kod pa naj vzamem denar!? Okrog seveda nisem pravil, da konji niso moji; nerodno je dajati se ljudem v zobe,« je odgovarjal Pavlovec, ki mu je slivovka razvozlala jezik. (Zofka Kvedrova, Misterij žene, NB) | ||
| Coulthard mu je pri tem lepo pomagal, si je pa s kazenskim postankom povsem uničil dirko in njegovo tokratno borno 5. mesto bo v končnem McLarnovem dosežku gotovo precej siva točka. Za nameček se je dal v zobe svojim tekmecem, ki jim sicer prav iz njegovega moštva nenehno očitajo pomanjkanje smisla za fair play. (Delo, 26. sep. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem dajati se v zobe komu z dovršno različico z glagolom dati se temelji na dejstvu, da so zobje ob ustih, jeziku, jezičku in grlu z glasilkami in nosu eden od organov, s katerimi se uresničuje govorjenje. Če torej damo komu ustrezne podatke, bodo torej zobje po načelu pars pro toto imeli o čem govoriti, in to praviloma slabo, tj. opravljati. V tem primeru opravljani oziroma prizadeti sam povzroči, omogoči tako opravljanje s svojim govorjenjem ali ravnanjem sploh. V frazemu priti v zobe komu pa direktne udeležbe prizadetega ni, ker so podatki do izvajalca opravljanja prišli na drugačen način. | ||
dáti ga na zób pog., ekspr.; olepš.
| Pomen | ||
| spiti alkoholno pijačo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tudi naši politiki se med seboj razlikujejo samo po tem, kaj kdo počne v prostem času (en balina, en hodi na kor pet, en ga pa na zob daje). (Delo, 6. okt. 2001, NB) | |
| Kar precej so se namučili ptujski policisti, preden so ukrotili 40-letnega Franca P. iz Jiršovcev. V petek zvečer ga je dal malo preveč na zob, prav toliko, da mu je dalo poguma za razgrajanje, razbijanje in še grožnje pri znancih. (Delo, 28. sept. 1998, NB) | ||
| Če se je razvedelo, da kdo kuha žganje, so vsi, ki so ga radi »dali na zob«, prišli na obisk in nemalokateri je tudi obležal na skednju, … (Google, rastline.mojforum si/…) | ||
| Le najbolj izvedeni žganjeljubi bodo dali na zob tristopenjski domači sadjevec, medtem ko se višnjevec in pelinkovec nasmihata tudi začetnikom. (Google, www.mladina.si/…) | ||
| Petični obiskovalci stolpa so se z dvigalom odpravili v restavracijo ali pa v kavarno v obeh nadstropjih glave stolpa, sedli za mizo, naročili za na zob ali za pod zob … (T. Bantan, TT 1964, št. 41, 5) | ||
| Izvor frazema | ||
| Bistvena pomenska sestavina frazema dati ga na zob je kratka zaimkova oblika ga, ki prikrito govori o alkoholni pijači. V jeziku pivcev je podobnih prikritih ali olepševalnih izrazov še veliko. Predstava, na osnovi katere je nastal frazem dati ga na zob, je torej razmeroma razvidna, prav tako njeno prikrito ubesedenje. Tudi stavčni vzorec dati kaj na zob je običajen. V drugih jezikih sta mu najbližje nem. einen auf den hohlen Zahn gießen (tj. ‘enega na votel zob zliti’) ‘zliti vase kozarec alkohola’ in eins auf den Zahn nehmen (tj. ‘eno na zob vzeti’) ‘spiti kozarec alkohola’. Bistveni pomenski sestavini tu sta števnika einen in eins, ki prikrito govorita o pijači oziroma njeni količini, tj. en kozarec (pijače), kar lahko povemo tudi s sln. zvrniti enega, rukniti enega. Nemška frazema sta znana od leta 1900. Podobna stavčna vzorca s sestavino zob, a z drugačnim pomenom, sta v poljskih frazemih dać co na głodny ząb (tj. ‘dati kaj na lačni zob’) ‘dati kaj za jesti’ in kłaść, położyć (co) na ząb (tj. ‘dati, položiti kaj na zob’) ‘(kaj) pojesti’, v katerih pa ne gre za pijačo, ampak za hrano. V zvezi s tem je treba omeniti še sln. dobiti kaj za pod zob v pomenu ‘dobiti kaj za jesti’, imeti kaj za pod zob ‘imeti kaj jesti’. Zobje v ustih so bistveni za grizenje, razkosavanje hrane, ki lahko šele tako obdelana nadaljuje pot v želodec. Pijača pa na poti v grlo in želodec zobe samo oplazi. V pomensko ustreznem italijanskem frazemu bagnarsi il becco se namesto zoba kot »posrednik« pijače pojavi kljun (dobes.: ‘omočiti si kljun’). | ||
dáti se v zobé kómu, gl. dajati se v zobe komu.
dobíti kàj za pod zób pog.; pren.
| Pomen | ||
| dobiti kaj, kar lahko jemo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Pohvala iz tako poklicanih ust, kakor so žandarska, mi je stopnjevala mero spoštovanja naravnost do mere previdnosti, ko sem gospoda župana in krčmarja vprašal, kaj bi se dobilo za pod zob. Dejal je, da prav vse razen ptičjega mleka. (Fran Milčinski, Prešernove hlače, Podlistki II. 1925–1932, NB) | |
| Če jim ne bi kar naprej nosil trave in detelje, bi že kaj rekli. Kamniški zajci niso dobili niti bilke za pod zob, pa so bili tako zgovorni … (Ignac Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Uboga drobcena Palčica je obstala pred hišnimi vrati kakor beračica; poprosila je miško za kakšno zrno ječmena, ker je bila lačna ko volk, saj že dva dni ni dobila nič za pod zob. (Christian Andersen, Andersenove pravljice, NB) | ||
| Nemalokrat se zgodi, da se na cesti znajdejo lastniki do predvčerajšnjim uspešnih podjetij. Mestni očetje v Osaki so se odločili zgraditi dva centra, kamor se brezdomci lahko zatečejo, dobijo kaj za pod zob in streho nad glavo, prostovoljci pa jih poskušajo tudi usposabljati za nove zaposlitve. (Delo, 2. okt. 2002, NB) | ||
| V Tunisu in v La Goulette so bile tisti dan zaprte vse restavracije, turisti so lahko dobili kaj za pod zob le, če so bili hotelski gostje. (Delo, 13. feb. 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti kaj za pod zob. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | it. | avere q.c. da mettere sotto i denti |
| nem. | [et]was zwischen die Zähne kriegen | |
držáti jêzik za zobmí, gl. jezik.
iméti kàj za pod zób pog.; pren.
| Pomen | ||
| imeti kaj, kar lahko jemo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Kmalu je mladi grof obhodil še vasi in trge v pokrajini ter ugotovil, da je po vogalih vse preveč revežev. Tudi to ga je nadvse razžalostilo in zlahka je prepričal mlado grofico, da so bila lahko grajska vrata odslej noč in dan odprta za vse, ki niso imeli kaj za pod zob ali niso drugje našli strehe. (Feri Lainšček, Mislice, Deset pravljic, NB) | |
| V koči na Blegošu, ki je od junija do septembra odprta vse dni v tednu razen ponedeljkov, imajo vedno kaj toplega za pod zob. (Delo, 4. jul. 2000, NB) | ||
| Leta 2030 lakota v skladu s sedanjimi načrti ne bo izkoreninjena, kakor bi lahko na pamet izračunali na osnovi deklaracije iz Rima, ampak bo namesto sedanjih 800 milijonov lačnih na zemeljski obli najmanj dve milijardi ljudi, ki bodo umirali, ker ne bodo imeli ničesar za pod zob. (Delo, 15. jun. 2002, NB) | ||
| Očitno je še najbolj nerodno srednjeletni gospe, za katero sklepam, da je njena hči in mladenkina mama. Vpraša me, ali sem lačen, češ da ima zame nekaj za pod zob. (Delo, 15. jan. 2003, NB) | ||
| Pred hišo v hladu sedi gospa. Na vprašanje, ali imajo kaj za pod zob, se le nasmeji in odhiti v kuhinjo. (Delo, 20. avg. 2003, NB) | ||
| Debelost se širi tudi v dele sveta, ki jih je nekoč glodala skrb, ali bodo imeli dovolj za pod zob. Danes je ogroženost zdravja premosorazmerna z obsegom pasu. (Delo, 16. avg. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti kaj za pod zob. Ustrezni nemški frazem se glasi etwas zu Essen haben. | ||
jêzik za zóbe, gl. jezik.
metáti v zobé kómu kàj ekspr.; pren., dov. vreči, zmetati
| Pomen | ||
| brez obzira praviti, očitati komu kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Da bo toženec tajil, tega tožitelj ni bil pričakoval. Razkačil se je: kar iskre mu je sipal ogorčeni jezik, ko je nasprotniku očital nevero in goljufijo, da je hajduk, krmak in brezdušnik; takih mu je metal v zobe, da jih ne bi pes povohal na maslu; še mu je opsoval otca in majko in angela in svetca in vero in sestro in strino in pekel in raj … (Fran Milčinski, Dvanajst kratkočasnih zgodb, NB) | |
| In tretjič recimo, da se mu je pripetilo in so ga prijele slabosti: bolnik je revež, bolniku ne smeš ničesar zameriti – ne le da mu ni pomagala, da bi mu držala glavo in rekla kako tolažljivo besedo, še zaničevala ga je in mu potem ves ljubi dan tako rekoč v zobe metala tisto reč. (Fran Milčinski, Gospodična Mici, NB) | ||
| »To cvetje branim s svojo srčno krvjo,« vzkliknil je ponosno, »in vas vse, plemeniti gospodje, če imate toliko poguma kolikor besed, kličem na boj! Cvet, ki ga je poljubila najkrasnejša vsega ženstva v beli Ljubljani, vržem vam v zobe z zasmehom in zaničevanjem.« (Ivan Tavčar, Janez Sonce, NB) | ||
| Sopotniki so se spustili v glasen smeh. Minka je mislila, da ji je uiti od sramu, Veliki Gad pa bi jim bil rad v zobe vrgel marsikatero grenko in jim zavozlal jezike; želel si je najostrejših strel in tomahavkov, da bi postreljal in poskalpiral grohotajoče se belokožce. (Rado Murnik, Indijanci, NB) | ||
| Zdaj je on zamahnil z roko in odvedel sestro v grad. Sestra je bila tako potrta, ko je videla trpeče bratovo obličje, da je pozabila na vse očitke, ki jih je bila nameravala v zobe zmetati obema malopridnima bratoma. (Ivan Zorec, Beli menihi I, Ustanovitev samostana, NB) | ||
| Žena se oddahne. »Vsak berač naj mi pride ter mi v zobe pove, da se bo ženil v mojo hišo. Kaj mi je bilo, da mu nisem čeljusti raztolkel!« (Josip Jurčič, Sosedov sin, NB) | ||
| Naš graščak je muha proti cesarju in berač. To bi mu jaz v zobe povedal, ko bi tukaj bil. Cesar ima samo denar pa vojsko, da jo komandira? (Josip Jurčič, Deseti brat, NB) | ||
ne glédati v zobé čému ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne gledati na napake, pomanjkljivosti podarjenega | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Niti za trenutek nisem dvomil o naši gladki zmagi.« Sebastjan Škorc: »Nobeni zmagi se ne gleda v zobe.« (Delo, 5. jun. 2000, NB) | |
| Tako se je beograjski tisk razpisal o prvi zmagi reprezentance ZRJ na EP. Stanislav Karasi, Dragoslav Šekularac in še nekateri drugi nekdanji nogometni zvezdniki pa opozarjajo, da se sicer zmagi ne gleda v zobe, toda Boškovovi izbranci so tudi tokrat potrdili hibe v zastarelem modelu igre, ki jo je tokrat srečno rešila peta Save Miloševića … (Delo, 20. jun. 2000, NB) | ||
| Gorazd Lah, trenutno pravi »vlečni konj« naše izbrane vrste v paraskiju, je obljubo, da se bo v domovino vrnil s kolajno, sicer do potankosti izpolnil, rahlo grenak priokus zaradi bronastega odličja pa vseeno ostaja: »Drži, bil sem favorit! Kolajni ne bom gledal v zobe, najpomembneje je, da jo imam, čeprav sem – če sem iskren – potihem pričakoval zlato.« (Delo, 23. mar. 2001, NB) | ||
| Obe sta bili veseli, da je Šved dejansko ugnal Norvežana Oleja Einarja Björndalna. Resda le za pol sekunde, toda zmagi se ne gleda v zobe. (Delo, 24. dec. 2001, NB) | ||
| Zmagi nad španskim prvakom pa vendarle ne kaže preveč »gledati v zobe«, krizni trenutki sredi tekme pa so vsekakor opozorilo, da mora trener Josip Šojat do odločilnih dejanj še marsikaj postoriti. (Delo, 26. nov. 2001, NB) | ||
| Toda mladec ni pokazal prevelikega veselja ob tem rekordu. »Čeprav vem, da se podarjenemu konju nikoli ne gleda v zobe, mi ni prav nič do proslavljanja. Točke si namreč nisem privozil na dirkališču, kakor sem si pravzaprav želel, temveč so mi jo podarili za zeleno mizo,« priznava Button … (Delo, 3. apr. 2000, NB) | ||
| Potem ko se je po lanskem 16. mestu na svetovnem prvenstvu pri ICF nepričakovano znašel v vlogi olimpijske rezerve, Koprčan podarjenemu konju ni gledal v zobe. Vedel je, da bi ga v igri za OI ohranila le uvrstitev v finale na tekmi svetovnega pokala. (Delo, 17. apr. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem ne gledati v zobe čemu je nastal po krajšanju in preoblikovanju reka Podarjenemu konju se ne gleda v zobe ‘pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake’. Zadnja dva zgleda kažeta, kako se je rek začel uporabljati v spremenjenem pomenu, na naslednji stopnji pa je odpadla sestavina podarjenemu konju. Predstavno enak frazem je rus. ja emu v zuby ne smotrel (dobes.: jaz mu nisem gledal v zobe), ki se nanaša na starost koga, ki ni prisoten, tj. tretje osebe. Oba frazema in slovenski rek temeljijo na dejstvu, da starost konj ugotavljajo po zobeh. | ||
nosíti kóga po zobéh star.; pren.
| Pomen | ||
| obrekovati, opravljati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Bačnica ni navadna ženska: zna ‘puhštabe’ prebirati …« so mater rade nosile po zobeh vaške klepetulje, vendar so te besede izgovarjale z veliko spoštljivostjo. »Kjer ženska knjige bere, rad moški srajce pere …« so se hoteli iz moje matere šaliti možakarji iz Zavrha. (Ignac Sivec, Triglavski kralj, NB) | |
| Žal ji je bilo sedaj, da ji je sploh kaj rekla. Zdaj jo bo pa Počepka spet nosila po zobeh. »Najbolje bo, da vse povem mami,« je sklenilo dekle pri sebi in odhitelo domov, da bo pomagalo pri kuhi. (Miran Hladnik, Kmečka povest iz polpreteklega časa, NB) | ||
| Bil pa svojemu očetu sem še danes hvaležen, da sem moral po njegovi volji delati. Ali je to lepo, da ljudje mene in tebe po zobeh nosijo zaradi njene neumnosti? (Josip Jurčič, Sosedov sin, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem nositi koga po zobeh s pogostejšo sopomenko vlačiti koga po zobeh temelji na dejstvu, da so zobje ob ustih, jeziku, jezičku in grlu z glasilkami in nosu eden od organov, s katerimi se uresničuje govorjenje. Če torej koga nosimo, vlačimo po zobeh, pomeni to, da govorimo o kom, in to praviloma slabo, tj. obrekujemo, opravljamo. | ||
oborožèn do zób ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| zelo oborožen, v popolni bojni opremi | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Strah je tu notri,« si je z roko udaril po prsnem košu. »In tega strahu ne preženeš, pa bodi do zob oborožen!« (C. Kosmač, Očka Orel, NB) | |
| Moščanski vojščaki – na travniku se nas je do zob oboroženih zbralo kakšnih štirideset, petdeset – smo zarjuli ko lačen lev. Pokazali smo škrbine proti hosti, kjer naj bi se skrivali mlečnozobi Komendčani. (I. Sivec, Kruh ponoči spi, NB) | ||
| Hotele z gosti, objekte, kjer potekajo prireditve, in najpomembnejše prometnice še vedno nadzirajo do zob oboroženi policisti in vojaki, ki se jih je v Palermu zbralo približno 20 tisoč, toda vojno stanje se počasi umirja. (Delo, 15. dec. 2000, NB) | ||
| Kot dokazujejo statistike IMO, pa sodobne pomorščake spet čedalje bolj ogroža prastari »bič svetovnih morij« – piratstvo. Gusarji, ki so dandanes večinoma do zob oboroženi in dobro organizirani, so lani po uradnih podatkih izvedli 309 napadov na ladje; pri tem so ubili dva mornarja, enajst pa ranili. (Delo, 1. dec. 2000, NB) | ||
| V 14 letih se je ta prva azijska tekmica Japonske silno spremenila, o tem priča že prvi vtis na letališču v Seulu: leta 1988 so udeležence iger najprej dočakali do zob oboroženi vojaki, o katerih med nogometnim SP ni ne duha ne sluha, čeprav gre za najbolj incidentno igro. (Delo, 3. jun. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem oborožen do zob je možno razlagati z dejstvom, da so zobje lahko tudi pri človeku – pri živalih je to pravilo – vsaj v skrajni nuji oziroma silobranu uporabljeni kot orožje. Druga možnost razlage izhaja iz pomena predložne zveze do zob, ki spada v vrsto količinskih ali merskih izrazov, ki temeljijo na delih človeškega telesa: do pet, do kolen, do pasu, do ramen, do vratu, do ušes, do glave, do vrh glave. Po tem vzorcu je torej kdo glede na človeško telo oborožen v zelo veliki meri. Enako velja za frazema oborožiti koga do zob in oborožiti se do zob. Frazem oborožen do zob omenja že Glonar, SSJ 247, ki navaja tudi različico s sestavino glava: oborožen do glave, do zob. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | armed to the teeth |
| fr. | armé jusqu’aux dents | |
| armé de pied en cap | ||
| nem. | bis an die Zähne bewaffnet sein | |
| pol. | być uzbrojonym po zęby | |
| rus. | vooružën do zubov | |
| ukr. | ozbroennyj do zubiv | |
oborožíti kóga do zób ekspr.; pren., glag. prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo, popolno oborožiti koga | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za svoj pohod na Kabul so izrabili meddinastični spor na afganistanskem dvoru. Odstavljenega emirja Šudža so oborožili do zob in mu priskrbeli 22.000 mož. S takšno vojsko naj bi emir zlahka potolkel »uzurpatorja« Dosta Mohameda, so bili prepričani britanski vojaški strategi. (Delo, 10. okt. 2001, NB) | |
| Koliko bi šele lahko razdelili med ministre in ljudstvo, če bi naš resnični nacionalni BDP znašal vsaj 10.000 milijard slovenskih tolarjev in ne le pičlih letošnjih 5500 milijard tolarjev. S takim, štirinajstštevilčnim bruto domačim proizvodom, bi si lahko zgradili podobne ceste kot Nemci, za muzeje in kulturo bi lahko namenili toliko kot Francozi, bolnišnice bi opremili kot Danci, v razvoj bi vlagali kot Finci, za kmete bi poskrbeli tako kot Avstrijci, vojsko bi do zob oborožili in opremili kot Britanci … (Delo, 18. dec. 2002, NB) | ||
| Pičla dva meseca po tej izjavi sta Klaus Kinkel in Hubert Védrine napisala pismo o dogajanju na Kosovu in o zločinih, ki da jih tam počne srbska stran. Evropa si je takoj omislila nekakšno albansko osvobodilno armado in jo do zob oborožila. (Delo, 9. mar. 2002, NB) | ||
| Rusija bo do zob oborožila Indijo. Indijski pogajalci so zahtevali velike popuste za nakup ruskega orožja, pa tudi podporo Moskve v kašmirskem sporu. (Delo, 6. okt. 2000, NB) | ||
| Režim daje prednost eni plemenski/etnični skupini pred drugimi, jo do zob oboroži, jo vojaško podpira in jo cinično mobilizira v neusmiljen spopad (vsa sredstva so dovoljena), da bi tako obdržal svoj represivni nadzor nad celotnim prebivalstvom. To je »tragedija« Darfurja. (Delo, 21. avg. 2004, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. oborožen do zob. | ||
oborožíti se do zób ekspr.; pren., glag. prisl. zv.
| Pomen | ||
| zelo, popolnoma se oborožiti | Skrij zgled▾ | |
| Zgled rabe | Hrošč je ponudil tudi precej koristnih izgovorov: recimo članom paravojaške združbe iz ameriškega Denverja, ki so se oborožili do zob in pričakovali katastrofo iz dveh virov. Prvi je bil kaos, posledica hrošča, in drugi »kanadska invazija«. (Delo, 4. jan. 2000, NB) | |
| Izvor frazema | ||
| Gl. oborožen do zob. | ||
pokazáti zóbe [kómu] ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| 1. upreti se komu; uveljaviti svojo voljo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Našega sloga ‘teci, meči in uživaj’ ne bomo bistveno spreminjali, ravnali pa se bomo po tekmecih. Tudi mi znamo biti zelo trdi v obrambi in pokazati zobe,« pravi o drugem delu prvenstva. (Delo, 22. apr. 2002, NB) | |
| Njegovo sovraštvo je bilo še najbolj podobno srditi radovednosti razdraženega psa, ki ga paglavci obmetavajo s krepelci in kamenjem, ki pa takoj, ko jim je pokazal zobe in jih pognal v beg, spet leže in pozabi na motilce njegovega miru. (G. Šilih, Beli dvor, NB) | ||
| Prevent je proti koncu ponovno pokazal zobe in si z delnim izidom 6 : 1 priigral zanesljivo zmago. (Delo, 14. feb. 2000, NB) | ||
| Niso pa slepi in gluhi. Belgijci so, denimo, tudi pivovarjem v Nikšiču napovedovali vse dobro, pa jim je novi lastnik kmalu pokazal zobe. (Delo, 27. okt. 2001, NB) | ||
| Unix je z Linuxom nenadoma vstal od mrtvih in pokazal zobe. Zdaj Gatesu grozi ne le, da ne bo dosegel načrtovanega preboja z Okni NT/2000… (Monitor, nov. 1999, NB) | ||
| 2. zagosti komu | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Veter je še enkrat pokazal zobe smučarskim skakalcem in v soboto se je kmalu izkazalo, da se bodo prireditelji finskih smučarskih iger morali zadovoljiti s tekmo na srednji skakalnici. (Delo, 8. mar. 1999, NB) | |
| Oberstdorf, tradicionalni gostitelj vsakoletne prve tekme novoletne turneje štirih skakalnic, je v četrtek še enkrat več pokazal zobe slovenskim skakalcem. (Delo, 31. dec. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem pokazati zobe [komu] izhaja iz živalskega sveta, v katerem posamezne živali kažejo svoj strah, sovražnost, napadalnost z režanjem, tj. s kazanjem zob, ki jih po potrebi tudi uporabijo za napad ali obrambo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to show/bare one’s teeth |
| fr. | montrer les dents | |
| it. | mostrare i denti | |
| nem. | jmdm. die Zähne zeigen | |
| pol. | pokazywać zuby | |
| pokazać zuby | ||
| rus. | pokazat’ zuby | |
polomíti si zóbe [na čém, pri čém] ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| 1. ne uspeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Predsednik italijanske vlade si je na pokojninski reformi enkrat že polomil zobe, zato bo ta vroči kostanj poskušal poriniti Evropski uniji – Sindikati ne popuščajo. (Delo, 14. maja 2003, NB) | |
| To je kavelj 22, ki ga je nemogoče sneti. Politik, ki bi trmasto poskušal kaj takšnega, si bo polomil zobe in končal tam, kjer je začel – ostal bo brez časopisa. (Delo, 26. nov. 2005, NB) | ||
| Reče se ji kvantna teorija gravitacije ali nekaj podobnega. Ki pa je še ni. Oziroma je še v povojih. Na tem si je že marsikdo polomil zobe. In zdaj je pač treba vzeti tisti veliki pok kot nekaj, o čemer razmišljamo. (Delo, 29. dec. 2005, NB) | ||
| 2. biti premagan | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Še tretjič zapored si je najuspešnejši klub na svetu Real Madrid polomil zobe že na štartu nogometne lige prvakov. Potem ko je leta 2004 izgubil z 0 : 3 proti Bayerju iz Leverkusna, lani pa z istim izidom proti Lyonu, so bili francoski prvaki znova premočni za zvezdnike iz španske prestolnice in jih brez težav odpravili z 2 : 0. (Delo, 15. sep. 2006, NB) | |
| Odkar je krščanska demokracija izpustila dušo, jo poskušajo še enkrat postaviti na noge. Zadnji, ki si je pri tem polomil zobe in noge, je bil lani in predlanskim bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki mu zaradi izjemno jasnega načina političnega dela pravijo tudi ‘Krampar’ – zmeraj sproti podira, kar je prej s težavo spravil skupaj. (Delo, 24. avg. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem polomiti si zobe [na čém, pri čém] je lahko posledično v povezavi s frazemom pokazati zobe [komu], vsekakor pa so zobje kot tudi ostale vrste orožja podvrženi obrabi in uničenju, brez njih pa ni možno uspeti, zmagati. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | vylomit si zuby na čem, o co |
| vylámat si zuby na čem, o co | ||
| it. | partire a cavallo e tornare a piede | |
| tornare con la coda tra le gambe | ||
| rus. | slomat’ [sebe] zuby obo čto | |
| slomat’ [sebe] zuby na čem | ||
| polomat’ [sebe] zuby obo čto | ||
| lomat’ [sebe] zuby obo čto | ||
povédati v zobé kómu kàj, gl. metati v zobe komu kajmetati v zobe komu kaj.
pripráviti kàj za pod zób ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| pripraviti kaj za jesti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »No, na Havajih mi nič ne pomaga,« je rekel Brian. »Nora, si nameravala pripraviti kaj za pod zob?« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | |
| Po daljšem iskanju primernega prostora smo se utaborili neposredno ob reki in zaradi praznega želodca priganjali dežurna, naj že vendar pripravita kaj za pod zob: zjutraj smo vstali ob svitu in tudi vročina nas je na poti po hercegovskem Krasu pošteno zdelala. (Aldo Rupel, Nočitve pod zvezdami, NB) | ||
| Pošteno je osmodilo tudi kuhinjo v stanovanju v bloku na Potrčevi v Mostah, kjer si je v soboto okrog štirih zjutraj 26-letni stanovalec hotel pripraviti nekaj za pod zob. (Delo, 15. feb. 2005, NB) | ||
| V krajih, skozi katere boste šli, so zelo gostoljubni. Na Trojnem domačini navadno pripravijo kaj za pod zob, vi pa boste s prostovoljnim prispevkom vsaj delno poplačali njihov trud. (Delo, 16. nov. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. biti kaj za pod zob. | ||
príti v zobé kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| priti do tega, da kdo obrekuje, opravlja | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | »Saj se tudi tako ženeš za pogrebščino, kakor se ni treba. Navsezadnje prideš ljudem v zobe, češ komaj je čakala, da je izdihnil.« »In če bi nič ne pripravila, kaj bi potem rekli?« je zavrnila Jančarica teto nekam pikro. (F. S. Finžgar, Prerokovana, NB) | |
| Kaj sedaj? Ali je drzna koklja le prišla v zobe lisici? Še sem sedel tiho in opazoval uboge mravljice, ki so se takoj lotile, da bi si popravile razdejano mesto. (F. S. Finžgar, Iz mladih dni, Zgodbe o živalih, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. dajati se v zobe komu. | ||
režáti se v zobé kómu, gl. smejati se v zobe komu.
smejáti se v zobé kómu ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne prikrivati posmeha, smeha | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | LAVRÍN Jaz sem ničvreden človek, izrodek, – gospôda moja, in prav imate, da me zaničujete … zaničujete; da se mi smejete v zobe … Bodite tako dobri, gospod poštar, in bíjte me v obraz … (Ivan Cankar, Lavrin, NB) | |
| Kako ga jezi, da mu je spodletelo! Sovražiti sem ga začel in nič več se ga nisem ogibal, še iskal sem ga; rad bi mu nekaj besed povedal, v zobe se mu zasmejal. (Josip Jurčič, Nemški valpet, NB) | ||
| Hvala bogu! Sedaj sem tako dobre volje, če mi še kdo kaj pozabavlja, da se mu bom smejala v zobe, ne pa jokala. Ali prej, oh, mi je bilo strašno hudo. (Janez Trdina, Kranjska jeza in druge črtice iz narodnega življenja, NB) | ||
| »In kriva si sama, kaj jima pa daješ!« »Uh, si vzvišen, reva domišljava!« se mu je od blizu v zobe zarežal brat. (Gitica Jakopin, Črna mucka, NB) | ||
| Kakor bi se bili prej zmenili, vsi so se mu v zobe režali in bili so vsi ene misli in enega govorjenja, da to ni zlato, temveč ničvredna železna ruda. (Fran Erjavec, Ni vse zlato, kar se sveti, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. smejati se v obraz komu. | ||
stískati zóbe, gl. stisniti zobe.
stísniti zóbe ekspr.; pren., nedov. stiskati
| Pomen | ||
| obvladati se, potrpeti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Če se boš tako gnala, bo še slabše. Zdaj moraš stisniti zobe. Boš videla, da bo še vse dobro in prav. (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | |
| Poškodbe so mu zagrenile življenje, vendar je hitro snel obe mavčni oblogi z roke in vratu. Kaj drugega mu niti ni preostalo, saj je sezona na višku in pač mora stisniti zobe. (Delo, 10. jul. 2000, NB) | ||
| Potem pa še tole, je segel v žep in izvlekel ceneni plastični plinski vžigalnik z reklamnim napisom Pleskarstvo in soboslikarstvo Zrinski. Našel sem v spalnici, ga je pomenljivo in previdno položil na mizo. Takorekoč v lastni postelji, prosim, je stisnil zobe in je boleče pogoltnil. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | ||
| Vprašanje je samo, kdaj se bodo njihove rezerve sprostile. Lisico sicer pestijo poškodbe, a bo zanesljivo stisnil zobe in skušal ekipi pomagati po svojih najboljših močeh. (Delo, 19. dec. 2000, NB) | ||
| Tudi o tem, kako razdeliti naloge posameznikov, o čemer je bilo pred prvim zborom reprezentance letos veliko govora. Vsak je zavestno stisnil zobe, če ni šlo vse po načrtih. (Delo, 11. avg. 2003, NB) | ||
| Pred dvema tednoma Avstralec, ki bo 1. maja dopolnil 34 let, sploh ni mogel igrati, toda po uspešnih raztezalnih vajah se je vendarle podal na začetek turnirja na igrišču Plantation. V prvem krogu je moral hudo stiskati zobe, da ga je sploh končal s slabimi 74 udarci, nato pa je le še napredoval. (Delo, 14. jan. 2005, NB) | ||
| Za štirimi stenami se je dogajalo marsikaj, vendar je žena stiskala zobe, čeprav jo je obtoženec pretepal, ji očital, da ima ljubimce in grozil, da jo bo ubil. (Delo, 1. jul. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem stisniti zobe, prav tako stiskati zobe je nastal na osnovi dejstva, da ob telesnih bolečinah s stiskanjem zob utišamo stokanje, ob duševnih bolečinah in drugih življenjskih preizkušnjah pa prizadeti ob večinoma nagonskem stiskanju zob in napetem izrazu pogosto tudi raje molčijo, saj bi kdaj z nepremišljenim, prizadetim govorjenjem in pritoževanjem vse samo še poslabšali. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | zatnout zuby |
| zatít zuby | ||
| zatínat zuby | ||
| fr. | serrer les dents | |
| nem. | die Zähne zusammenbeißen | |
| rus. | stisnut’ zuby | |
| zžat’ zuby | ||
| stiskivat’ zuby | ||
| zžimat’ zuby | ||
škrípati z zobmí ekspr.; pren., dov. zaškripati
| Pomen | ||
| zelo se jeziti; jezno govoriti | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Časa je vse manj, Hayden pa minule dni še kar ni nehal škripati z zobmi, ko so ga bombardirali z vprašanji o prejšnji dirki, ki je prinesla zasuk in na vrh vrnila Valentina Rossija. (Delo, 28. okt. 2006, NB) | |
| Mati krčmarica je še nekaj nabijala z vrčem po mizi, gospa sodnica pa je hlipala in se naslanjala na moža, da bi jo čimprej odpeljal iz tega pekla. Oče krčmar je molče gledal predse in škripal z zobmi. (D. Jančar, Galjot, NB) | ||
| Takoj drugega jutra je postavil prijatelja Miha na odgovor; zakaj ni si mogel misliti, kaj bi jima bilo prišlo navzkriž. »Enkrat za vselej, Gašper,« je dejal Miha in zaškripal z zobmi, »našo Jerico pusti pri miru, ko imaš drugih deklet dosti!« (Fran Detela, Svetloba in senca, NB) | ||
| Slišala se je tudi pridušena kletev. Mnogim je vzplamtel v srcih srd in so jezno škripali z zobmi. V duši se jim je vzbudilo vprašanje: »Zakaj te muke?« in preklinjati so začeli vojsko in vse one, ki so brezsrčno tirali v smrt toliko življenj. (Franjo Kolenc, A njega ni …, NB) | ||
| Škripal je z zobmi, se prijemal za glavo in rohnel, potem je izjavil, da že ve, kaj bo storil, vzel je klobuk in šel. Ni ga bilo doma, ko je potrkal pismonoša in prinesel pismo za Pirčevo. (Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, NB) | ||
| Medtem ko se vladajoča desno usmerjena sredinska koalicija koplje v samozadovoljstvu in z optimizmom gleda na nadaljnjo usodo tranzicije, opozicijska levica nenehno škriplje z zobmi in na vse strani seje pesimizem. Resnica je – tako kot je to običajno – nekje na sredini. (Delo, 21. jan. 1999, NB) | ||
| »Še nje ste se bali,« je rekel in tako ostro premeril nemškega častnika, da je ta kar obstal. Zaškripal je z zobmi in zabodel pogled v Obrekarja, toda Obrekar ga je motril naravnost in živo, še trenil ni. (C. Kosmač, Očka Orel, NB) | ||
| Ni se mogel razumeti in ničesar ni mogel storiti s sabo. Namrščil se je, sklonil glavo in zaškripal z zobmi. In solze so kapnile na njegovo bolno roko in njene bele prstke. (Vasilij Šukšin, Sonce, starec in dekle, Tri zgodbe, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to gnash/grind one’s teeth |
| češ. | skřípat zuby | |
| skřípat zubama | ||
| zaskřípat zuby | ||
| fr. | grincer des dents | |
| gluž. | ze zubami křipić | |
| rus. | skripet’ zubami | |
| zaskripet’ zubami (ot jarosti i t. d.) | ||
vláčiti kóga po zobéh pog., ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| obrekovati, opravljati | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Tvoj oče je umrl nekje za plotom, moj pa je umrl kristjansko, da boš vedel! – Torbarček. – Ti, ti boš mojega rajnkega očeta vlačila po zobeh! … Ti coprnica stara ti! (Zofka Kvedrova, Amerikanci, Drama v štirih dejanjih, NB) | |
| Njen glas je čist, jasen, mogočen. Pevka, ki jo je svetovno časopisje nekoč na naslovnicah vlačilo po zobeh kot »sod viskija«, je popolnoma prenehala piti. V hipu. (Delo, 18. maja 2000, NB) | ||
| Iz zvezdniškega okolja je znana krilatica, da je vsaka omemba subjekta dobrodošla, četudi ga vlačijo po zobeh. Možno je torej sklepati, da tudi tisti, ki prijavi Slovenijo na recimo Evropsko sodišče za človekove pravice ali Beneški komisiji, po svoje prispeva k promociji. (Delo, 14. okt. 2000, NB) | ||
| Mnogi državni uslužbenci so v nemilosti – Gorazd Fišer, Marija Bele Vatovec, Alenka Kovač Arh –, ker so dela v svojih pisarnah oddajali najbližjim. Namesto spodbud za timsko družinsko delo jih tako nadrejeni vlačijo po zobeh, kar je povsem skregano z evropskimi modeli, h katerim tako zelo težimo. (Delo, 15. apr. 2002, NB) | ||
| Ustavno sodišče se v javnosti pač ne pojavlja z drugim kot s svojimi sklepi in odločbami ter poročili o svojem delu, pa naj ga še tako vlačijo po zobeh, razlagajo njegove odločitve na najbolj nemogoče načine in mu očitajo, zakaj da je odločilo tako, kot je. (Delo, 25. feb. 2005, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. nositi koga po zobeh. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | nem. | sich über jemand/jmdn. das Maul zerreißen |
vréči v zobé kómu kàj, gl. metati v zobe komu kaj.
z nóhti in zobmí, gl. noht.
zaškrípati z zobmí, gl. škripati z zobmi.
zób čása ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| v teku časa nastala obraba, uničenje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Jagodasta bradavica na nosu ga je nekoliko kazila in zob časa mu je zarisal poleg oči že dovolj tistih brazgotin, katere imenujemo »kurje krempeljce«, no, posebnih brazd na licu ni bilo. (F. Maselj-Podlimbarski, Gorski potoki, NB) | |
| Njihova navzočnost pušča sledi tudi na belem marmorju, poleg tega si mnogi obiskovalci ne morejo kaj, da ne bi za spomin odnesli košček poldragega okrasja. Za povrh palačo načenjajo zob časa, onesnaženost ozračja in kisli dež. (Delo, 4. jan. 2000, NB) | ||
| Toda čudežne objekte je načel zob časa. Potresi so spodkopali stebre. (Delo, 3. feb. 2001, NB) | ||
| Stari, napol leseni most, ki ga je zob časa že močno načel, ni bil kos večjim obremenitvam. (Delo, 11. nov. 2002, NB) | ||
| Tiskalniku se že precej pozna zob časa. Po hitrosti je pri tiskanju besedila sicer še povsem primerljiv z izdelki drugih proizvajalcev, že ob uporabi barvnih grafikonov pa se izkaže, da gre za precej počasen tiskalnik … (Monitor, mar. 2001, NB) | ||
| Zob časa je že močno nagrizel našo identiteto, ki ji v novejšem času mnogi liberalni krogi škodijo z uvajanjem multikulturnosti. (Delo, 21. maja 1998, NB) | ||
| O Robbovem vodnjaku se govori že dvajset let. Ker je bil načet, zob časa je pač storil svoje, so naredili tri kopije. (Delo, 9. avg. 2000, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zob časa je verjetno nastal po izrazu iz Shakespearove tragikomedije Milo za drago, v katerem se glasi Tooth of time. Izraz je postal prispodoba uničujočega delovanja časa. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | the tooth of time |
| češ. | zub času | |
| it. | il guasti del tempo | |
| le ingiurie del tempo | ||
| le offese del tempo | ||
| nem. | der Zahn der Zeit | |
| pol. | ząb czasu | |
| rus. | ostryj zub vremeni | |
zób za zób bibl.; pren., ed., tudi oko za oko, zob za zob; zob za zob, glavo za glavo
| Pomen | ||
| če je bila komu storjena krivica, naj se zanjo maščuje | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Za tatvino in krivico zadostiš, povrneš. Le za ubito življenje ni zadostila. Samo eno velja: zob za zob. A jaz sem hotel še živeti in živim. (Ivan Pregelj, Plebannus Joannes, NB) | |
| Nasilje po načelu »zob za zob« se nadaljuje, med palestinskimi in izraelskimi politiki pa odmevajo ugotovitve Mitchellove komisije. Izdala je poročilo o vzrokih za izbruh nasilja pred sedmimi meseci in priporočila za njegovo ustavitev. (Delo, 8. maja 2001, NB) | ||
| »Dokler bom živ, bom delal za to, da Vas odstranijo iz Zatičine. In povem Vam tudi, da se le iz posebnih ozirov ne ravnam po načelu: oko za oko – zob za zob!« (Miroslav Malovrh, Opatov praporščak, NB) | ||
| Zob za zob, glava za glavo. Izraelska vojska je kmalu po smrti treh vojakov z bojnimi letali napadla oporišča palestinskih varnostnih enot. (Delo, 27. avg. 2001, NB) | ||
| Kolikorkoli sočustvujemo z žrtvami tragedije, je bil napad še vedno »samo« kaznivo dejanje, za katero bi bilo po pravnih in civilizacijskih standardih možno uveljaviti zgolj in izključno le individualno odgovornost storilcev. Čeprav ob dogodku, ki smo mu bili priča, skoraj vsi pristajajo na uporabo talionskega načela »oko za oko, zob za zob«, se postavlja vprašanje, kaj potem. Ali je vredno zaradi par norcev napasti kar celo državo, več njih, cele narode? (Delo, 22. sep. 2001, NB) | ||
| »Slišali ste, da je bilo rečeno: ‘Oko za oko in zob za zob.’ Jaz pa vam pravim: ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo.« (Sveto pismo nove zaveze, NB) | ||
| Najbolj protislovno se razodeva starozavezni Bog, ki je po Bibliji kot etično formulo oznanil tudi načelo, ki je na Bližnjem vzhodu še vedno zelo aktualno: »Oko za oko, zob za zob.« Težnja po absolutnosti abrahamitskih religij je v zgodovini fanatike vedno znova zavajala, da so svojo vero uveljavljali proti nevernim ali odpadnikom – po možnosti z ognjem in mečem. (Delo, 13. okt. 2001, NB) | ||
| Velja vodilo, da izgubi tisti, ki prvi odneha. In tako maščevanju sledi maščevanje – »življenje za življenje, oko za oko, zob za zob, roka za roko, noga za nogo, ožganina za ožganino, buška za buško, rana za rano«, kakor govori Druga Mojzesova knjiga. Izhodišče te prastare vojne je selitev Hebrejcev v drugem tisočletju pred Kristusom. (Delo, 13. apr. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem zob za zob z daljšimi različicami zob za zob, glavo za glavo; oko za oko, zob za zob je, kot je razvidno iz zadnjih treh navedkov, svetopisemskega izvora. Kot kaže zadnji zgled, pa je frazem zob za zob z daljšima različicama že skrajšana oblika daljšega niza sestavin, v katerem sta izmed delov telesa navedeni še roka in noga ter sestavine, ki poimenujejo razne poškodbe – ožganina, buška in rana. Gl. tudi oko za oko. | ||
Dostopnost