bíti pod nesréčno zvézdo, gl. biti rojen pod nesrečno zvezdo.
bíti rôjen pod nesréčno zvézdo ekspr.; pren.
| Pomen | ||
| ne imeti sreče v življenju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Izola – Kaže, da so slovenski morski ribiči, ribogojci, školjkarji in predelovalci rib res rojeni pod nesrečno zvezdo. Vse jim gre narobe. (Delo, 20. jul. 2001, NB) | |
| Letos je na dirki v Frankfurtu prav pred njegovo kolo skočil pes in si je polomil ramo. Zanj bi lahko resnično rekli, da je rojen pod nesrečno zvezdo. (Delo, 18. maja 1998, NB) | ||
| Delež prometa, ki ga ustvarijo trgovine Noč in dan, pomeni v Emoni Obali Koper petino vsega prometa. Če k temu dodamo, da se je zaradi t. i. »protialkoholnega« zakona prodaja v trgovinah Noč in dan zmanjšala za 15 odstotkov, je veriga res pod nesrečno zvezdo. (Delo, 3. okt. 2003, NB) | ||
| V uprizoritvi Aide ocenjujemo še alternacijske nastope. Predstava prejšnji torek je bila pod nesrečno zvezdo prve ponovitve, razrahljana v koordinaciji med orkestrom in odrom, zaznamovana z nekaj pevskimi spominskimi »zatemnitvami«. (Delo, 27. jan. 2004, NB) | ||
| Že zunanji podatki o njegovem življenju govorijo o takem človeku, o katerem pravimo, da je rojen pod nesrečno zvezdo, o človeku, ki se mu ne posreči noben načrt, ki v življenju ne more doseči uspeha, stalnosti in miru, ki se ne more vključiti v obdajajočo ga družbo. (E. A. Poe-J. Udovič, Maska rdeče smrti, 1972, 119) | ||
| Izvor frazema | ||
| Pomensko jedro frazema biti rojen pod nesrečno zvezdo s sopomenko roditi se pod nesrečno zvezdo je prislovna zveza pod nesrečno zvezdo. Po predstavah ljudi je usoda človeka zapisana v zvezdah oziroma planetih – na tem temelji tudi astrologija. Kdor se rodi (je rojen) pod nesrečno zvezdo, nima sreče v življenju. Po izpustu sestavine rojen je nastal nov frazem biti pod nesrečno zvezdo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have been born under an unlucky star |
| fr. | être né sous une mauvaise étoile | |
| hr. | roditi se pod nesretnom zvijezdom | |
| pol. | urodzić się pod pod złą gwiazdą | |
| rus. | rodit’sja pod nesčastlivoj zvezdoj | |
bíti rôjen pod sréčno zvézdo ekspr.; pren., tudi nikal.
| Pomen | ||
| imeti srečo v življenju | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Rad ima smeh in šale in delo si razporeja tako, da oboje ohranja. Zaveda se, da je rojen pod srečno zvezdo in si prizadeva, da tega ne bi pozabil. (Delo, 1. avg. 2001, NB) | |
| »Ko sem videl prve posnetke te tragedije, nisem mogel verjeti svojim očem. Glede na to, da sem očitno rojen pod srečno zvezdo, bi zdaj rad dal tudi nekaj nazaj,« je bil pretresen Federer. (Delo, 20. jan. 2005, NB) | ||
| Najboljši slovenski kolesar Gorazd Štangelj – vsaj kar zadeva poškodbe in zdravstvene težave – nikakor ni rojen pod srečno zvezdo. V dosedanji karieri skorajda ni bilo sezone, v kateri ne bi vsaj kakšen dan preležal v bolniški postelji. (Delo, 10. jul. 2001, NB) | ||
| A vendarle se zdi, da ste za svojih »pet minut« v karieri največji krivec kar sami, kaj ne? Morda sem eden od tistih, ki niso rojeni pod srečno zvezdo. (Delo, 1. feb. 2002, NB) | ||
| Obalna hitra cesta med Koprom in Izolo očitno ni rojena pod srečno zvezdo. Čeprav so lokacijski načrt zanjo sprejeli že zdavnaj in gradnjo dela ceste že avgusta lani oddali trem oziroma štirim izvajalcem, se začetek gradbenih del nenehno odmika. (Delo, 17. jan. 2007, NB) | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | roditi se pod srečno zvezdo | |
bíti zapísan v zvézdah ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| biti usojen | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Premislil sem si in to je sklep! Zgodilo se je, kakor je zapisano – pravijo – v zvezdah, haha. Dopolnili so se njeni dnevi, iztekli so se … tako se bere v knjigah. (Milan Pugelj, Bela vrana in druge novele, NB) | |
| Svojo vlogo je spet prevzel razum, logika je še zadnjič vodila po stari rutini v stranišče, k štedilniku, za mizo … in potem – k biciklu. Ta bo od sedaj naprej moj tovariš, popeljal me bo, kamor hoče nekaj v meni. Morda je res vse vnaprej odločeno, zapisano v zvezdah, odrejeno in usojeno. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | ||
| »Čim spoznamo, da naša usoda ni zapisana v zvezdah, da je odvisna od nas samih, tem bolje za nas«, beremo v knjigi švedskega zdravnika in pisatelja Axela Muntheja. (San Michele) | ||
| Preprosto povedano: vsakdo je sam svoje sreče kovač. (Delo, 28. avg. 2000, NB) | ||
| Rusi so tudi sicer dokaj vraževerni in hitro verjamejo v usodo, ki je zapisana v zvezdah. Tudi zelo izobraženi ljudje se pred pomembnimi dogovori ali izpiti češejo s sposojenim glavnikom, ker da to prinaša srečo. (Jana 2007, št. 48, NB) | ||
| Osrednja vloga, ki jo je v zadnjih letih odigrala liberalna demokracija, je bila namreč plod naključij. To ni bilo zapisano v zvezdah, to ni bilo plod kakšne, ne vem, udbomafijske zarote ali česa podobnega. (Delo, 14. mar. 2000, NB) | ||
| Na obletnico pobega konec avgusta bo šla z vnuki na izlet. Na vprašanje novinarja Corriere della Sera, ali bo Natascha z njimi, je odgovorila, da je to zapisano le v zvezdah. (Delo, 8. avg. 2007, NB) | ||
| … glede na diplomatski besednjak naših velmož, ki je še bolj zavit kot svinjski rep, pa bi bilo še najbolj smotrno povabiti nekaj astrologov in vedeževalk. Potem bomo vsaj vedeli, kaj o slovenskem nacionalnem interesu piše v zvezdah, saj na Zemlji o tem očitno nihče ne ve veliko. (Delo, 4. mar. 2002, NB) | ||
| Drugi spet se sklicujejo na usodo, češ, tako ali tako vse piše v zvezdah, ali pa razmišljajo bolj pragmatično in računajo na to, da bodo bolezen ustavili, kakor hitro se bodo pojavili prvi simptomi. (Delo, 28. sep. 2002, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem biti zapisan v zvezdah je nastal po predstavah ljudi, da je usoda človeka zapisana v zvezdah oziroma planetih. Ta naj bi bila ugotovljiva iz njihovega položaja – na tem temelji tudi astrologija. Sestavina biti zapisan se pogosto rabi v 3. os. ed. v obliki to je (ni) zapisano v zvezdah, včasih pa jo nadomesti sestavina piše, 3. os. ed. glagola pisati: piše v zvezdah. Ustrezni nemški frazem se glasi in den Sternen [geschrieben] stehen. | ||
kovánje v zvézde, gl. kovanje.
kováti kóga/kàj v zvézde ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| zelo hvaliti, povzdigovati koga, kaj | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | Mladi anglistki, ki jo je še do nedavnega koval v zvezde in jo omenjal kot vzorčni primerek postemancipirane ženske, pa je puh očitno medtem prerasel v perje in se je iz obetajočega piščančka spremenila v čisto navadno kokoš, ki njegove filozofije ni več zmogla dojemati. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, roman, NB) | |
| Mladih ne smemo prezgodaj kovati v zvezde. (Ljudski pregovori, NB) | ||
| Zakaj se je odločila odvrniti svojo pozornost proč od Grkov in Rimljanov? Klasična arheologija, ki jo zahodna misel kuje v zvezde, bi bila čisto zadosti dobra zanjo. (Margaret Drabble, Zlati svetovi, NB) | ||
| Prepričan je, da Italijani, pomislite, celo v Toskani, kjer ne boste našli ene lepe besede za maslo, pri tem ko kujejo v zvezde svoje olivno olje (in to popolnoma upravičeno), dajejo polnost svojim paštam in rižotam – kaj mislite s čim? Z maslom. (Delo, 25. sep. 2002, NB) | ||
| Medije so dolgo kovali v zvezde, jim laskali, da so sedma (kasneje celo četrta) sila. Sila lahko ostanejo samo, če v celoti poskrbijo za svoje vrste, za svoj položaj, neodvisnost in samostojnost, da se »reorganizirajo« in »regenerirajo«. (Delo, 19. jul. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem kovati koga v zvezde temelji na prenesenih pomenih sestavin kovati ekspr. ‘z določenim ravnanjem pripravljati, ustvarjati kaj’ in zvezda ‘nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja’. Sestavina zvezda je zamenljiva s sestavino nebo, npr. v frazemu kovati koga v nebo, ki je tudi v sopomenskem povzdigovati koga/kaj v nebo. Med starejšimi slovarji frazem kovati koga v zvezde omenja J. Glonar (SSJ,175) pri iztočnici kovati: kovati koga v zvezde (čez mero hvaliti, slaviti). Že pred njim je frazem naveden po Cigaletu tudi v Plet. I, 449, pri iztočnici kovati 4) v zvezde koga k., jemanden zu den Sternen erheben, übermäßig loben, Cig. in s pripisom novoknjižno in hrvatsko ali srbsko. M. Cigale, II, 1552 pa pri iztočnici Stern nem. zu den Sternen erheben prevaja s sln. nad zvezde, do neba povzdigovati; kovati, povzdigovati v zvezde (serb.). Po Cigaletu naj bi bila torej frazema kovati v zvezde, povzdigovati v zvezde povzeta po srbskem jeziku, kar je upošteval tudi Pleteršnik. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | hr., srb. | dizati koga, što u zvijezde |
| kovati koga, što u zvijezde | ||
píše v zvézdah, gl. biti zapisan v zvezdah.
poséči po zvézdah, gl. seči po zvezdah.
rodíti se pod nesréčno zvézdo, gl. biti rojen pod nesrečno zvezdo.
rodíti se pod sréčno zvézdo ekspr.; pren., tudi zanikano
| Pomen | ||
| imeti srečo v življenju | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Toda Martin Jakončič se je rodil pod srečno zvezdo: svojih grenkih dni se ni nikdar spominjal. Dneve, polne trpljenja, in vsi njegovi dnevi so bili polni trpljenja, je za vselej zakopal v pozabljenje ob prvi veseli uri. (C. Kosmač, Prazna ptičnica, NB) | |
| Madžari so takrat vse podatke redno in obvezno posredovali sovjetski vojaško-obveščevalni službi GRU. Belovai pa se ni rodil pod srečno zvezdo: leta 1985 ga je odkril sovjetski vohun, ki se je takrat infiltriral v vrste Cie. (Delo, 11. apr. 1998, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Pomensko jedro frazema je pod srečno zvezdo. Po predstavah ljudi je usoda človeka zapisana v zvezdah oziroma planetih – na tem temelji tudi astrologija. Kdor se rodi (je rojen) pod srečno zvezdo, ima srečo v življenju. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to have been born under a lucky star |
| češ. | narodit se na št’astné hvězdě | |
| narodit se pod št’astnou hvězdou | ||
| narodit se na št’astné planetě | ||
| fr. | être né sous une bonne étoile | |
| hr. | roditi se pod sretnom zvijezdom | |
| nem. | unter einem glücklichen Stern geboren sein | |
| unter einem günstigen Stern geboren sein | ||
| unter einem guten Stern geboren sein | ||
| pol. | urodzić się pod szczęśliwą gwiazdą | |
| rus. | rodit’sja pod sčastlivoj zvezdoj | |
séči po zvézdah ekspr.; mn., pren., tudi dov. poseči, nedov. segati
| Pomen | ||
| želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo | Skrij zglede▾ | |
| Zgledi rabe | »Ampak morala boš paziti nanj; visokoleteče cilje ima. Ne bo se zadovoljil s tem, da bi služil za življenje kot običajni ljudje; hotel bo seči po zvezdah. To mu piše na obrazu.« (Maeve Binchy, Hiša na Tari, NB) | |
| Zato pa je najuspešnejši ameriški nogometni trener naletel na posluh pri svojih igralcih. Pod vodstvom družinskega moža iz Fairfaxa v zvezni državi Virginia so ameriški nogometaši ujeli stik z mednarodnim vrhom in v dvoboju z Nemčijo je le malo manjkalo, da bi segli po zvezdah. (Delo, 24. jun. 2002, NB) | ||
| Avtor (tj. ameriški zavarovalniški magnat W. Clement Stone, op. J. K.) številnih uspešnic na temo kako uspeti s pozitivnim mišljenjem, je bil znan altruist in zvesti podpornik republikancev … Njegove najbolj znane misli so: »Sezite po zvezdah. Če zgrešite, morda zadenete Luno!« (Delo, 10. sep. 2002, NB) | ||
| Ena največjih prednosti majhnih ekip (in tudi držav) je zagotovo lažje dogovarjanje in prijetno ozračje. Ga bodo v naši (še vedno majhni) olimpijski ekipi znali obuditi? Bo tekmovalnost med športi zaradi predolimpijskih nesporazumov še dodatno obremenila tiste naše redke posameznike, ki lahko sežejo po zvezdah? (Delo, 7. feb. 1998, NB) | ||
| Petra Majdič, naša najboljša tekačica na smučeh, na internetnih straneh so jo razglasili kar za princeso smučarskega teka, se že leta dobro zaveda, da je le s trdim delom mogoče poseči po zvezdah. (Jana 2007, št. 46, NB) | ||
| Jani Brajkovič. Novomeški kolesar je na evropskem prvenstvu mlajših članov v Estoniji že posegel po zvezdah. V dirki na kronometer je namreč osvojil srebrno kolajno, potrdil obete za naprej in si na široko odprl vrata v svet vrhunskega kolesarstva. (Delo, 11. avg. 2004, NB) | ||
| To vsekakor dobro vemo, ampak vsaka generacija potrebuje vsaj enega umetnika, ki v tem prepričanju živi do zadnje konsekvence in ki je s svojim življenjem tudi zgled za to. Carlos Kleiber je za nas vse segal po zvezdah, in čeprav se je pri tem zlomil, je vsem dokazal, da dejansko obstajajo. (Delo, 4. jul. 2005, NB) | ||
| Ne kjer koli v Rimu. V tistem kotičku Večnega mesta je bilo, ki ga je v prvi polovici prejšnjega stoletja zase zgradil tedanji veliki voditelj italijanske države, ki je segala po zvezdah in je poskušala vsaj v sanjah obnoviti slavni rimski imperij. (Delo, 6. okt. 2003, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem seči po zvezdah, tudi poseči po zvezdah in nedovršno posegati po zvezdah, temelji na sestavini zvezda v pomenu ekspr. ‘nebesno telo kot poosebitev tega, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja’. Glagolske sestavine seči, poseči, segati pomenijo, da kdo želi obvladovati to, kar bistveno določa, usodno vpliva na potek človekovega življenja. S tem po predstavah običajnih ljudi želi doseči nemogoče, težko uresničljivo. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | češ. | sahat ke hvězdám |
| nem. | nach den Sternen greifen | |
| rus. | dostigat‘ veršin | |
ségati po zvézdah, gl. seči po zvezdah.
ségati za zvézdami ekspr.; mn., pren., tudi po zvezdah
| Pomen | ||
| želeti doseči nemogoče, težko uresničljivo | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Meni je – kakor mi nikoli ni bilo v življenju! Če bi za zvezdami segal – toliko sreče bi ne dosegel nikoli!? Prijel jo je za roke in je gledal nanjo z rosnimi očmi. (Ivan Cankar, Martin Kačur, NB) | |
| »Kako pa veš, da ti ne more dati več, kot ti daje ta hip?« »Spet filozofiraš. Vzemi to, kar imaš, ne segaj za zvezdami. Drugi še tega nimajo, kar imaš ti.« (Sonja Votolen, Pravica do sebe, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Gl. seči po zvezdah, segati po zvezdah. | ||
vídeti vsè zvézde ekspr.; mn., pren.
| Pomen | ||
| biti v stanju z občutki po hudem udarcu, eksploziji | Skrij zgleda▾ | |
| Zgleda rabe | Profesor je zakričal in vsi trije smo prileteli na trebuh med množico ljudi. Eksplozija je bila tako silovita, da sem videla vse zvezde, v ustih pa mi je ostala beseda, ki je nisem mogla izgovoriti. Slišala sem kričanje ljudi, stok, ki je rezal nastalo tišino. (Sonja Koranter, Dovška Baba, NB) | |
| »Mene se je dvakrat lotila. Prvič me je napadla spredaj, drugič od zadaj, tako da sem videl vse zvezde,« pravi Danijel Ključarić. Njegov sovaščan Josip Mamić pa pravi, da je imel že deset bližnjih srečanj z nenavadno, agresivno sovo, ki je do srede združena vojski vaščanov še ni uspelo ujeti. (Delo, 20. maja 1999, NB) | ||
| Izvor frazema | ||
| Frazem videti vse zvezde temelji na čutnem zaznavanju svetlih isker, ki spremlja nenadno močno bolečino ob udarcu ali eksploziji. | ||
| Tujejezični ustrezniki | ||
| Jezik in ustreznik | angl. | to see stars |
| hr., srb. | vidjeti sve zvjezde | |
| prebrojiti sve zvjezde | ||
| nem. | Sterne sehen | |
| pol. | zobaczyć wszystkie gwiazdy | |
Dostopnost