Slovensko gradivo | ||
ȁko vez. lat.‛si’ (10. stol.), v sklopih akoprȁv, akorávno, akotȗdi. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. ako ‛kakor’, ako da si ‛in če’, hrv., srb. ȁko ‛če’, star. rus. ako. Pslovan. *ako ‛če’ je sklop iz *a ‛in’ in neke oblike ide. vprašalnega zaimka *ku̯o- ‛kdo, kaj’, verjetno *ku̯om, iz katere je tudi lat. quom, cum ‛ko’. Sorodno sloven. ko se uporablja predvsem časovno (Be II, 49, SP I, 153 s.). Časovna in pogojna funkcija se medsebojno pogosto prepletata, npr. nem. wenn ‛ko’ in ‛če’. Prvotni pomen je torej ‛in ko’. K sloven. akoprȁv, akorávno prim. enako sklopljeno sloven. čeprȁv, čerávno, pa tudi nem. wenngleich ‛čeprav’ iz nem. wenn ‛če, ko’ in gleich ‛raven’. | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi a1, če, ko. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³