Slovensko gradivo | ||
bẹ́l -a prid. lat.‛albus’ (16. stol.), belína, bẹ̑lež, bẹ̑lec, bẹ̑lka, belíca, belȉč, belják, beljakovína, belọ̑čnica, belīti, belílo, beljȃva, pobelīti, razbelīti. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. bělъ, hrv. bijȇl, srb. bȅo, rus. bélyj, češ. bílý. Pslovan. *bělъ̏ je sorodno z lit. bãlas, báltas, bálnas, let. bal̃ts ‛bel’, arm. bal ‛bledica’, gr. phalós ‛bel’, alb. balë ‛čelo’, stind. bhāla- v enakem pomenu (tj. ‛svetli, neporaščeni del obraza’), vse iz ide. korena *bhel(H)- ‛sijoč, bel’ (Be I, 16, SP I, 238, Po, 118). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi zabelīti, belúš, bláto. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³