| bȍlj prisl. lat.‛magis’ (16. stol.), bọ̑lje lat.‛melius’, nȁjbolj, prid. bọ̑ljši, presež. nȁjbọ̑ljši, izbọ̑ljšati, izboljšȃva, pobọ̑ljšati, poboljševȃlen, poboljševȃlnica, pribọ̑ljšek idr. |
| Enako ali sorodno je stcslovan. bole, bolě, bolь, hrv., srb. bȍlje, rus. bólee ‛bolj, več’, bólьše ‛več’, gluž. bóle ‛več, bolj’. Pslovan. *bòl'e(je) je prvotni primer. srednjega spola (ide. *boli̯os), *bòl'ьjь, rod. *bòl'ьšego pa moškega spola pridevnika, ki je pomenil ‛močan’. Ohranjen je še v primernikih stind. bálīyan- ‛močnejši’, gr. beltíōn, bélteros ‛boljši’. Dalje je sorodna ide. beseda s pomenom ‛moč’, znana v stind. bála- ‛moč’ in v lat. sestavljenki dēbilis (glej debȋl) ‛nemočen, slaboten’ (Be I, 32, SP I, 316, Po, 96). |