| Slovensko gradivo | ||
| bučáti -ím nedov. lat.‛strepere, fremere’ (16. stol.), búčen. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je cslovan. bučati, sed. bučǫ, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet. Pslovan. *bűčati ‛bučati’ se je razvilo iz star. *bűkěti, kar je sorodno s pslovan. *bűkati, npr. v sloven. búkati ‛močno, zamolklo se oglašati, mukati’, hrv., srb. bȕka ‛hrup’. Dalje je sorodno lit. baũkti ‛zamolklo doneti’, bū̃kauti ‛mukati’, vse iz ide. onomatopejskega korena *beu̯- ali *bheu̯-, ki je označeval zamolkle naravne glasove (Be I, 52, SP I, 443, Po, 97). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi bȉk1, čebẹ̑la, búniti se. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost