Slovensko gradivo | ||
čȁs čása m lat.‛tempus’ (16. stol.), čásen, časọ̄ven, čȃsnik, čȃsnikar, začásen, v prvotnih predložnih zvezah počȃsi, sčāsoma, včȃsih, v zloženkah časopȋs, kratkočásen, kratkočásiti, dolgočásen, dolgočásiti idr. | ||
Razlaga | ||
Enako je stcslovan. časъ ‛čas, trenutek, ura’, hrv. čȁs ‛trenutek’, srb. čȁs ‛ura’, rus. čás ‛ura, čas’, češ. čas ‛čas, doba, rok, vreme’. Pslovan. *ča̋sъ je dalje enako z alb. kohë ‛čas, vreme’ in sorodno s stprus. kīsman (tož. ed.) ‛čas’. Ide. izhodišče je *kēso-. Etimologija ni jasna. Lahko gre za izpeljanko, sorodno s češ. česat ‛hitro hoditi, bežati’, kar je dalje sorodno s sloven. kȃs ‛vrsta konjskega teka’ (ES IV, 29). Če je domneva pravilna, je čȁs prvotno *‛gibanje, tek’. Druga možnost je izvajanje iz korena *kē(i̯)- ‛pognati v gibanje’ (Po, 586), ki implicira enak prvotni pomen. Nadalje gre lahko za izpeljanko iz korena *kes- v pomenu ‛deliti’ (Gl, 172). Če je pravilna ta možnost, je sorodno česáti, čésniti in stind. ví-kasta- ‛razcepljen’, prvotni pomen pa bi kazalo domnevati *‛del časa, trenutek, ura’ (o takšni pomenski motivaciji glej sekȗnda). Povezovanje besede čȁs s sloven. čákati, čájati in sorodnim (Be I, 74, SP II, 116) zaradi alb. kohë, kar ne more izvirati iz ide. izhodišča z vzglasnim *ku̯-, ni pravilno. | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi počȃsi. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³