čȁs


	Slovensko gradivo

	čȁs čása m lat.‛tempus’ (16. stol.), čásen, časọ̄ven, čȃsnik, čȃsnikar, začásen, v prvotnih predložnih zvezah počȃsi, sčāsoma, včȃsih, v zloženkah časopȋs, kratkočásen, kratkočásiti, dolgočásen, dolgočásiti idr.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. časъ ‛čas, trenutek, ura’, hrv. čȁs ‛trenutek’, srb. čȁs ‛ura’, rus. čás ‛ura, čas’, češ. čas ‛čas, doba, rok, vreme’. Pslovan. ča̋sъ je dalje enako z alb. kohë ‛čas, vreme’ in sorodno s stprus. kīsman (tož. ed.) ‛čas’. Ide. izhodišče je kēso-. Etimologija ni jasna. Lahko gre za izpeljanko, sorodno s češ. česat ‛hitro hoditi, bežati’, kar je dalje sorodno s sloven. kȃs ‛vrsta konjskega teka’ (ES IV, 29). Če je domneva pravilna, je čȁs prvotno ‛gibanje, tek’. Druga možnost je izvajanje iz korena kē(i̯)- ‛pognati v gibanje’ (Po, 586), ki implicira enak prvotni pomen. Nadalje gre lahko za izpeljanko iz korena kes- v pomenu ‛deliti’ (Gl, 172). Če je pravilna ta možnost, je sorodno česáti, čésniti in stind. ví-kasta- ‛razcepljen’, prvotni pomen pa bi kazalo domnevati ‛del časa, trenutek, ura’ (o takšni pomenski motivaciji glej sekȗnda). Povezovanje besede čȁs s sloven. čákati, čájati in sorodnim (Be I, 74, SP II, 116) zaradi alb. kohë, kar ne more izvirati iz ide. izhodišča z vzglasnim *ku̯-, ni pravilno.

	Povezana iztočnica

	Glej tudi počȃsi.

Fran > Etimološki