Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	čȋn2 -a m lat.‛factum’ (19. stol.); star. číniti ‛delati, ravnati’ (16. stol.), činọ̑vnik ‛uradnik’, učíniti.

	Razlaga

	Verjetno prevzeto iz hrv., srb. čȋn ‛dejanje’ (čìniti ‛delati’), kar je izvorno ista beseda kot čȋn1. Pslovan. čȋnъ se v pomenu ‛dejanje’ pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. polj. czyn (Be I, 82, SP II, 20). Osnova za različne pomene pslovan. čȋnъ ‛vrsta, red’ in ‛dejanje, delo’ tiči že v pomenu ide. korena *ku̯ei̯- ‛nizati, postavljati v vrsto, zbirati, postavljati eno na drugo, graditi’, iz katerega je še npr. stind. cinóti ‛vrsti, niza, zbira’, gr. poiéō ‛delam’, ukr. kojíty ‛pripravljati (kaj slabega)’ (LIV, 338).

	Povezane iztočnice

	Glej tudi načȋn, učȋnek, začīniti, čȋr.