| |
| Slovensko gradivo |
| |
| čȋn2 -a m lat.‛factum’ (19. stol.); star. číniti ‛delati, ravnati’ (16. stol.), činọ̑vnik ‛uradnik’, učíniti. |
| |
| Razlaga |
| |
| Verjetno prevzeto iz hrv., srb. čȋn ‛dejanje’ (čìniti ‛delati’), kar je izvorno ista beseda kot čȋn1. Pslovan. *čȋnъ se v pomenu ‛dejanje’ pojavlja tudi v drugih jezikih, npr. polj. czyn (Be I, 82, SP II, 20). Osnova za različne pomene pslovan. *čȋnъ ‛vrsta, red’ in ‛dejanje, delo’ tiči že v pomenu ide. korena *ku̯ei̯- ‛nizati, postavljati v vrsto, zbirati, postavljati eno na drugo, graditi’, iz katerega je še npr. stind. cinóti ‛vrsti, niza, zbira’, gr. poiéō ‛delam’, ukr. kojíty ‛pripravljati (kaj slabega)’ (LIV, 338). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi načȋn, učȋnek, začīniti, čȋr. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 12. 2024.