| čŕta -e ž lat.‛linea’ (19. stol.), čŕtica, čŕtati (18. stol.), črtálo ‛del pluga, ki reže brazde’ (16. stol.), načŕtati, načrtováti, načȓt, očŕtati, očrtováti, očȓt, podčŕtati, podčrtováti, prečŕtati, prečrtováti, začŕtati, začrtováti. |
| Enako je stcslovan. črъta ‛črta, tram’, hrv., srb. cȑta ‛črta’, rus. čertá, češ. črta. Pslovan. *čьrta̋ ‛črta’ je dalje enako z lit. kirtà ‛udarec’ in stind. kr̥tā ‛razpoka, zareza’. Beseda je tvorjena iz ide. baze *(s)ker-t- ‛rezati, sekati’ in je torej prvotno pomenila *‛kar je zarezano, zasekano’ (SP II, 252, Be I, 89). |