Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani. Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu. Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.

Tiskanje


	Slovensko gradivo

	dȃn dnẹ̑va in dnẹ̑ m lat.‛dies’ (10. stol.), podnẹ̑vi, dnẹ̑ven, dnẹ̑vnik, dnẹ̑vnica, danīti se, zdanīti se, daníca (16. stol.), enodnẹ̑vnica.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. dьnь, hrv., srb. dȃn, rus. dénь, češ. den. Pslovan. dь̏nь ‛dan’ je dalje sorodno s stind. dína- ‛dan’, lit. dienà, let. dìena, stprus. deinan (tož.), stir. denus ‛dan’. Navedene besede so se razvile iz ide. dei̯-en- ‛dan’, tvorbe iz korena *dei̯- ‛svetiti (se)’, iz katerega so še naslednji izrazi s pomenom ‛dan, svetli del dneva’: lat. diēs, het. šiu̯att-, stind. divasá-, stir. dïe. Iz istega ide. korena je izpeljano ime vrhovnega boga Indoevropejcev, ki je bil svetlo nebo: gr. Dzeús (zvalnik Dzeũ páter), lat. Iuppiter, stind. dyáuṣpitā́ ‛oče nebo’, het. šiu-, šiun-, šiu̯anni- ‛bog’ (Be I, 94, Po, 184, NIL, 70).

	Povezane iztočnice

	Sorodno je dȅž, dívji. Glej tudi dánes, pọ̑ldne, tẹ̑den, vsakdánji.