| Slovensko gradivo | ||
| dẹ̑ček -čka m lat.‛puer’ (19. stol.), dẹ̑ški, nar. le v delu prleškega in prekmurskega narečja dẹ̑čko, dečȃj, dečák, dẹ̑čič. | ||
| Razlaga | ||
| Sorodno je hrv. djèčāk, rod. dječáka in prvotno le kajk. dȅčko ‛fant’. Izpeljano iz *dě̋ko, kar je morda hipokoristična izpeljanka iz *dětę̋ ‛otrok, dete’ (kakor je npr. hrv. in srb. djéko hipokoristik od djȅd ali séka iz sèstra). Manj verjetno je treba izhajati iz *dě̋tьčьkъ oz. *dětьčakъ̏, izpeljank iz manjšalnice *dětьcȅ. Polj. dziecko, češ. děcko ‛otrok’ je podobna izpeljanka, vendar temelji na nekoliko drugačnem pslovan. izvoru, verjetno na *dě̑tьsko, v srednjem spolu posamostaljenem pridevniku *dě̑tьskъ ‛otroški, detinski’. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej dẹ́kla, dẹ́čva, dẹ́te, dẹ̑ca, dojīti. | ||
Dostopnost
Dostopnost