| dejáti dẹ̑jem in dẹ̑m dov. lat.‛ponere, dicere, facere’ (15. stol.), dejȃnje, dejȃnski, dejáven, razdejáti (16. stol.), razdejȃnje. |
| Enako je cslovan. dějati, sed. dějǫ ‛delati’, strus. dějati, sed. děju ‛govoriti’, ukr. díjaty, sed. díju ‛delati’, češ. dít, sed. dím ‛povedati, reči’. Pslovan. *dě̋jati je tvorjeno po sed. *dě̋jǫ, ta pa analogno (po *sta̋jǫ) iz ide. korena *dheh1- ‛položiti, postaviti’ in ‛delati’ (SP III, 126 ss., Po, 235 ss., Be I, 97). Pomen ‛reči’, ki se je razvil iz *‛postaviti besedo’, zasledimo še v het. tēmi ‛rečem’. Pomen ‛delati’ je pri tej osnovi znan še v dẹ́lo, stvnem. tuon, nem. tun, angl. do ‛delati’. |