Slovensko gradivo | ||
dialẹ̑kt -a m ‛narečje’ (20. stol.), dialẹ́ktičen. | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta prek nem. Dialekt iz gr. diálektos ‛pogovor, govor’ in ‛narečje’, kar je izpeljano iz glagola dialégō ‛pogovarjam se’, sestavljenega iz diá (prelog ima mnogo pomenov, npr. ‛skozi, prek, okoli’) in légō v pomenu ‛govorim’. Izhodiščni pomen je torej ‛govor, pogovorni jezik’ (Kl, 140). Iz posamostaljenega pridevnika dialektikós ‛spreten v pregovarjanju, v pogovoru’, ki je izpeljan iz gr. diálektos v pomenu ‛pogovor’, je (eventualno prek nem. Dialektik) izposojeno sloven. dialẹ́ktika (16. stol.), prvotno ‛pogovor (kot veščina)’, nato ‛metoda, po kateri se s pogovorom, postavljanjem argumentov in protiargumentov ugotavlja resnica’ (He, 111). | ||
Povezana iztočnica | ||
Glej tudi dialọ̑g. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³