| Enako je hrv. gízda ‛eleganca, ponos’, gìzdav ‛lep, gizdav’, star. gizd ‛okras, lišp’, sorodno še stčeš. hyzd, nar. češ. hyzd ‛gnusoba, nečistoča’, hyzdit ‛kaziti, maličiti, pačiti’, nar. polj. gizd ‛blato’. Različnost pomenov govori za prvotno *gŷzdъ ‛blato’, *gyzdi̋ti (sę), *gyzda̋ti (sę) ‛mazati (se) z blatom’, kar se je v delu slovan. jezikov razvilo v ‛packati, kvariti’, v delu pa v ‛ličiti se’. Če je osrednja beseda te družine *gŷzdъ ‛blato’, je to verjetno tvorba iz ide. *gu̯uH-, *gu̯ou̯H- ‛blato, govno’ (ES VI, 223, Gl, 229), |