| Enako je stcslovan. godъ ‛ura, pravi čas, praznik, leto’, hrv., srb. gȍd ‛obletnica’, nar. tudi ‛priložnost, pravi čas’ (iz tega izpeljano gȍdina ‛leto’), rus. gód ‛leto’, češ. hod ‛velik praznik, božič’, mn. hody ‛pogostitev’. Pslovan. *gȍdъ (in *godъ̏) je verjetno izpeljano iz glagola *godi̋ti v pomenu ‛pogoditi se, pogajati se, skleniti (ženitovanjsko pogodbo), dogovoriti se’. Beseda je torej prvotno pomenila *‛pogodba, sporazum, dogovor’, nato ‛(za ženitovanjsko pogajanje) primeren čas’ (kar je bilo pri Indoevropejcih in tudi Slovanih jeseni in pozimi) ter od tod ‛praznik’ in ‛leto’. Ide. koren je *ghedh- ‛združiti, skupaj držati, biti tesno povezan’, iz katerega je še npr. stfriz. gadia ‛združiti’, stvnem. bigatōn ‛skupaj priti, ustrezati drug drugemu’, ags. (ge)gada ‛(zakonski) tovariš’, nem. Gatte ‛soprog’, pgerm. *gōda- ‛ustrezen, dober’ v got. gōþs ‛dober’, angl. good, stvnem. guot, nem. gut v enakem pomenu. Podoben pomenski razvoj izkazuje pslovan. *doba̋ ‛doba’, prvotno *‛primeren, ugoden čas’, kar je sorodno z *dobrъ̏ ‛dober’ (ŠD, 93 ss., 121 ss., Po, 423 s.). |