| Slovensko gradivo | ||
| gubīti -ím nedov. lat.‛perdere’ (16. stol.), izgubīti, izgúbljati, izgubljénec, izgȗba, pogubīti, pogúbljati, pogȗba, pogubljénec, porazgubīti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. gùbiti ‛izgubljati’, rus. gubítь ‛uničevati’, češ. hubit ‛pokončevati, uničevati, iztrebljati, zatirati’. Pslovan. *gubi̋ti je vzročni glagol od *gъ(b)nǫ̋ti ‛kriviti se’ in je prvotno pomenil *‛povzročati, da se nekdo ali nekaj skrivi, zvije’. Od tod sta se razvila pomena ‛uničevati, moriti’ in ‛izgubljati’. Ide. baza je *g(h)eu̯bh- ‛upogibati, kriviti’, iz katere je poleg slovan. besed še nar. norv. gūva ‛sključeno sedeti’, ags. géap ‛ukrivljen, zvit, lisjaški’ in let. gupt ‛skloniti se’ (Be I, 185, III, 74, Po, 450, LIV, 167). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi gúba, gíbati, ganīti, gīniti, nagnīti1, -pognīti in sorodno. Glej tudi pogubīti. | ||
Dostopnost
Dostopnost