Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:

Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.


Samostojni izpis sestavka

 
Slovensko gradivo
 
harmọ́nika -e ž ‛glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha’ (19. stol.), harmọ́nikar, harmonikáš.
 
Razlaga
 
Prevzeto iz nem. Harmonika, kar je v 19. stol. izpeljano iz gr. harmonikós ‛uglašen, sozvočen, skladen’ (He, 190). Harmonika je tako poimenovana zato, ker je nanjo možno zaigrati akord, harmonijo (tj. sozvok) tudi z aktiviranjem ene same tipke. Podobno je z orglicami, zato se slednji inštrument nem. imenuje Mundharmonika, dobesedno ‛ustna harmonika’, angl. pa harmonica. Nem. Harmonika se zgleduje po frc. accordéon ‛harmonika’, kar je izpeljano iz frc. accord ‛akord, sozvok, harmonija’.
 
Povezana iztočnica
 
Dalje glej harmonȋja.
Deli geslo logo facebook logo x logo link