Slovensko gradivo | ||
ināko prisl. ‛drugače’ = lat.‛aliter’, star. vunaku (18. stol.), danes le v zvezi storilo se mu je inako ‛milo se mu je storilo’. | ||
Razlaga | ||
Izhodiščni pomen tej zvezi je *‛storilo se mu je drugače, spremenilo se mu je razpoloženje’. Sloven. prislov je tako primerljiv s stcslovan. inako ‛drugače’, hrv., srb. ȉnāče, rus. ináče, češ. jinak ‛drugače’. Pslovan. *jina̋če ‛drugače’ je prislov primernika od *jinakъ̏ ‛drugačen’, izpeljanke iz pslovan. *ji̋nъ ‛drug’ (ohranjeno npr. v stcslovan. inъ, hrv., srb. ȉn, rus. inój ‛drug, drugačen’, star. sloven. v 10. stol. *in, rod. inoga), česar starejši pomen je bil ‛eden, tak’, prim. strus. inъ ‛drug, drugačen’ in ‛eden, tak’, zloženko stcslovan. inorogъ ‛samorog’ in izpeljanko stcslovan. inokъ ‛menih’ (< *‛ki živi sam’). Slednji pomenski razvoj je razumljiv prek ‛eden’ > ‛enak’ = ‛drugemu enak’ > ‛drug’. Pslovan. *ji̋nъ je nastalo iz *ēi̯no-, iz česar je še lit. víenas, let. viêns ‛eden’ in kar je v prevojnem razmerju z ide. *oi̯no- ‛eden’ v lat. ūnus, stir. óen, got. ains, stvnem., nem. ein ‛en’ (Be I, 211, ES VIII, 233 s., Po, 286). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi inȃčica, inozẹ̑mec in dalje ȅn. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³