kȃp


	Slovensko gradivo

	kȃp1 kapȋ ž lat.‛apoplexis’ (18. stol.), redkeje ‛kaplja’.

	Razlaga

	Enako je hrv., srb. kȃp, kar poleg ‛kaplja’ v nar. pomeni tudi ‛kap, apopleksija’, nar. rus. kápь ‛izrastek na drevesu’, sorodno še nar. slovaš. kap ‛živalska kuga’. Pslovan. kȃpь je pomenilo ‛kaplja’. Pomenski razvoj ‛kaplja’ > ‛apopleksija’ zasledimo še v it. gocciola ‛kap, apopleksija, mrtvoud’, kar je izpeljano iz goccia ‛kaplja’ < lat. guttea k lat. gutta ‛kaplja’ (iz rom. refleksa te lat. besede je prevzeto star. sloven. in kajk. gúta ‛kap, apopleksija’; ista beseda se je v it. razvila v gotta ‛protin’) in alb. pikë ‛kaplja’ in ‛možganska kap, apopleksija’. Tudi sloven. káplja je v nekaterih narečjih razvilo pomen ‛kap, apopleksija’ (Be II, 16, Sk I, 639, ES IX, 151). Če je kȃpь, ka̋p'a sorodno s kopa̋ti, kar prvotno pomeni ‛sekati, tolči’, sta besedi prvotno pomenili ‛udarec’. V tem primeru je pomenski razvoj potekal kakor v nem. Schlag ‛kap, apopleksija’, prvotno le ‛udarec’, in angl. stroke ‛kap, apopleksija’, prvotno prav tako le ‛udarec’. K besedotvorju prim. rě̑čь ‛kar je izrečeno’ iz *ret'i̋ ‛reči’.

	Povezane iztočnice

	Dalje glej káplja, kániti1, kȃp2, kopáti1.

Fran > Etimološki