Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
vaše nastavitve – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal. Ti piškotki so nujni.
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
Te piškotke (ki niso nujni) prispeva Google Analytics. Google spotoma sledi vašemu vedenju na spletu.
Če te piškotke dovolite, bo Google pač vedel, da vas zanima pravilna raba slovenščine.
Enako je hrv., srb.kȃp, kar poleg ‛kaplja’ v nar. pomeni tudi ‛kap, apopleksija’, nar.rus.kápь‛izrastek na drevesu’, sorodno še nar.slovaš.kap‛živalska kuga’. Pslovan.*kȃpь je pomenilo ‛kaplja’. Pomenski razvoj ‛kaplja’ > ‛apopleksija’ zasledimo še v it.gocciola‛kap, apopleksija, mrtvoud’, kar je izpeljano iz goccia‛kaplja’ < lat.guttea k lat.gutta‛kaplja’ (iz rom.refleksa te lat. besede je prevzeto star.sloven. in kajk.gúta‛kap, apopleksija’; ista beseda se je v it. razvila v gotta‛protin’) in alb.pikë‛kaplja’ in ‛možganska kap, apopleksija’. Tudi sloven.káplja je v nekaterih narečjih razvilo pomen ‛kap, apopleksija’ (Be II, 16, Sk I, 639, ES IX, 151). Če je *kȃpь, *ka̋p'a sorodno s *kopa̋ti, kar prvotno pomeni ‛sekati, tolči’, sta besedi prvotno pomenili *‛udarec’. V tem primeru je pomenski razvoj potekal kakor v nem.Schlag‛kap, apopleksija’, prvotno le ‛udarec’, in angl.stroke‛kap, apopleksija’, prvotno prav tako le ‛udarec’. K besedotvorju prim.*rě̑čь‛kar je izrečeno’ iz *ret'i̋‛reči’.