| Slovensko gradivo | ||
| kȃp1 kapȋ ž lat.‛apoplexis’ (18. stol.), redkeje ‛kaplja’. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. kȃp, kar poleg ‛kaplja’ v nar. pomeni tudi ‛kap, apopleksija’, nar. rus. kápь ‛izrastek na drevesu’, sorodno še nar. slovaš. kap ‛živalska kuga’. Pslovan. *kȃpь je pomenilo ‛kaplja’. Pomenski razvoj ‛kaplja’ > ‛apopleksija’ zasledimo še v it. gocciola ‛kap, apopleksija, mrtvoud’, kar je izpeljano iz goccia ‛kaplja’ < lat. guttea k lat. gutta ‛kaplja’ (iz rom. refleksa te lat. besede je prevzeto star. sloven. in kajk. gúta ‛kap, apopleksija’; ista beseda se je v it. razvila v gotta ‛protin’) in alb. pikë ‛kaplja’ in ‛možganska kap, apopleksija’. Tudi sloven. káplja je v nekaterih narečjih razvilo pomen ‛kap, apopleksija’ (Be II, 16, Sk I, 639, ES IX, 151). Če je *kȃpь, *ka̋p'a sorodno s *kopa̋ti, kar prvotno pomeni ‛sekati, tolči’, sta besedi prvotno pomenili *‛udarec’. V tem primeru je pomenski razvoj potekal kakor v nem. Schlag ‛kap, apopleksija’, prvotno le ‛udarec’, in angl. stroke ‛kap, apopleksija’, prvotno prav tako le ‛udarec’. K besedotvorju prim. *rě̑čь ‛kar je izrečeno’ iz *ret'i̋ ‛reči’. | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Dalje glej káplja, kániti1, kȃp2, kopáti1. | ||
Dostopnost
Dostopnost