Slovensko gradivo | ||
klȃvzula -e ž ‛besedilo, ki natančneje določa ali omejuje veljavnost pogodbe ali listine’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Tujka, prevzeta po zgledu nem. Klausel v enakem pomenu iz lat. clausula ‛konec, sklep, zaključni stavek’, izpeljanke iz clausus ‛zaprt’, preteklega trpnega deležnika glagola claudere ‛zapreti, zaključiti’ (Kl, 375). | ||
Povezane iztočnice | ||
Glej tudi klavzȗra, klȃvža, klọ̑šter, klozẹ̑t. |