Slovensko gradivo | ||
kọ̑maj prisl. lat.‛vix’ (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
Enako je star. hrv., srb. kòmāj, kòmā ‛komaj’ in ‛skoraj’, mak. komaj ‛skoraj’, bolg. komáj ‛skoraj, gotovo’. Slovan. *koma̋ję je izvorno verjetno deležje glagola *koma̋ti, ki se ohranja v hrv., srb. kòmati (se) ‛porivati z roko’. Če je domneva pravilna, je beseda prvotno pomenila *‛porivaje, s pritiskom, na silo, mukoma’. Glagol *koma̋ti je soroden s star. sloven. skomati ‛bolestno želeti’, skomẹ́ti ‛skominati’ ter dalje z lit. kamúoti ‛mučiti’, let. kamuôt ‛priganjati, siliti, mučiti’, arm. kcamel ‛stiskati, prešati, cediti’, stnord. hemja, srvnem. hemmen, nem. hemmen ‛stiskati’ (Be II, 59 s., III, 245), vse iz ide. korena *kem- ‛stiskati, ovirati’. Iz tega korena je še čẹ̑st, ščemẹ́ti, čemẹ́ti, komọ̑lec, skomína. Manj verjetna možnost je izvajanje iz *tъkoma, kar bi bilo sorodno s prisl. *tъkъma ‛primerljivo, enako, ravno prav’ in prid. *tъkъmъ v cslovan. tъkъmъ ‛primerljiv, enak, raven’ (Koštiál, Južnoslovenski filolog II, 308). Domnevno *tъkoma je lahko izpeljano iz samostalnika tъkъ ‛primera, primerjava’. Če je pravilna ta domneva, je beseda prvotno pomenila ‛primerno, ravno prav’. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³