koríto


	Slovensko gradivo

	koríto -a s lat.‛alveus’ (16. stol.), korītce, korȋtar, korȋtnica.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. koryto, hrv., srb. kòrito, rus. korýto, češ. koryto. Pslovan. kory̋to ‛korito, žleb’ etimološko ni dokončno pojasnjeno. Tvorbeno enako izgleda kopy̋to, sloven. kopíto, kar pa je verjetno izglagolska izpeljanka. Pslovan. kory̋to je prvotno morda pomenilo ‛izdolben, izrezan kos lesa’. Dalje je verjetno sorodno lit. prãkartas, stprus. pracartis ‛korito’, kar je prav tako tvorba iz ide. baze (s)ker- ‛rezati’. Druga pomenska možnost iz iste baze je domnevanje sorodstva s pslovan. korьcь̏, sloven. kórec, pri čemer bi bil prvotni pomen ‛iz lubja narejen (žleb)’. Lahko gre tudi za nadaljnjo izpeljavo iz nekega samostalnika, ki bi bil soroden s stind. carú- ‛kotel’ (ES XI, 121 ss., Po, 942). Manj verjetna je domneva, po kateri naj bi bila ko- predpona, ostanek posamostaljeni trpni deležnik glagola pslovan. ry̋ti ‛riti’, prvotni pomen pa nekako ‛kar je razrito, izdolbeno’ (ES XI, 121 ss., Gl, 334). Malo verjetna je tudi primerjava z gr. kórys, kórythos ‛čelada’ in star. špan. corita ‛korito’ ter domneva o sredozemskem, predindoevropskem izvoru besedne družine (Stanovnik, Razprave SAZU XIII, 47–55).

Fran > Etimološki