| Slovensko gradivo | ||
| kozọ̑lec1 -lca m ‛lesena, od strani odprta stavba za sušenje sena ali žita’, star. kozlec (18. stol.). | ||
| Razlaga | ||
| Pisava kozọ̑lec verjetno predstavlja nar. izgovor kozȕc, kar bi bilo upravičeno poknjižiti kot kozlȅc, kózlec. To izgleda manjšalnica od sloven. kózel. Pomenski razvoj iz ‛kozel’ v ‛ostrv, rogovilasta priprava za sušenje sena ali žita; stog’ zasledimo še npr. v nar. hrv., srb. kòzlac ‛stog sena’, nar. rus. kozléc ‛manjši voz sena’, kaš. kozeł ‛ogrodje za žaganje drv, sušenje sena’, nar. polj. kozioł ‛sušilnica za seno’, nar. češ. kozelek ‛sklad devetih snopov’, slovaš. kozol, rod. -zla ‛stog sena ali slame’. Po kozi ali kozlu so poimenovane tudi druge priprave, npr. sloven. kóza za žaganje drv, nem. Sägebock (k Bock ‛kozel’), lat. capreolus (iz capra ‛koza’) provan. kabro, špan. cabrio v obeh pomenih. Vendar ni izključeno, da se je s to slovan. osnovo pomešala osnova *kas- ‛stog’, ki se pojavlja v centralnih Alpah (Be II, 77). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Dalje glej kóza. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost