| Slovensko gradivo | ||
| lȃt latȋ ž in -a m ‛zgornji del rastline, ki vsebuje zrna, zlasti pri ovsu in prosu, (koruzni) storž, socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze, socvetje z več grozdi na stranskih poganjkih’ = lat.‛panicula’ (19. stol.), tudi vlȃt ž, latíca v enakih pomenih, látje, latjȅ, látast. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv., srb. vlȃt ‛bilka, steblo’, rus. vólotь ‛vlakno, bilka, klas’, stčeš. vlat' ‛klas’, češ. lata ‛latasto socvetje’. Pslovan. *vȏltь je dalje sorodno z lit. váltis ‛ovsena lat’, stprus. wolti ‛klas’, kar kaže na ide. *(h2)u̯olh2ti-, tvorbo iz baze *(h2)u̯el(h2)- ‛dlaka, volna’ in ‛trava, klas, gozd’. Sorodne tvorbe z determinativom -t- so še gr. lásios ‛gosto poraščen, kosmat’ < *u̯l̥ti̯o-, stir. folt ‛lasje, listje’ < *u̯olto-, korn. gwels ‛trava’, stvnem. wald ‛gozd’, ags. weald ‛gozd, gozdnato višavje’, stnord. vǫllr ‛polje, travnik’ < pgerm. *walþu- ‛grmovje, listje, vejevje’ < *u̯oltu- (Va I, 344 s., Po, 1139, Be II, 127). | ||
| Povezani iztočnici | ||
| Glej tudi lȃs, vọ́lna. | ||
Samostojni izpis sestavka
Deli geslo
Dostopnost