| ložīti -ím nedov. lat.‛ponere, imponere’ (18. stol.), izložīti, izlȃgati, izlọ̑žba, naložīti (16. stol.), nalȃgati, nalọ̑žba, obložīti, oblȃgati, oblọ̑ga, odložīti, odlȃgati, odlȍg (16. stol.), podložīti, podlȃgati, podlọ̑ga, položīti (14. stol.), polȃgati, pólog, preložīti, prelȃgati, prélog, predložīti, predlȃgati, prédlog, predlagȃtelj, priložīti, prilȃgati, prilọ̑ga, razložīti, razlȃgati, rázlog, razpoložīti, razpolȃgati, vložīti, vlȃgati, vlọ̑ga, vlọ̑žek, založīti, zalȃgati, zalọ̑ga, zalogȃj, zložīti (16. stol.), zlȃgati (16. stol.) idr. |
| Enako je cslovan. ložiti ‛postavljati, polagati’, hrv., srb. lòžiti ‛nakladati’, rus. ložítь ‛polagati’, ložítьsja ‛leči’, češ. ložit ‛polagati, nakladati’. Pslovan. *loži̋ti je vzročni glagol od *let'i ‛leči’ in prvotno pomeni *‛povzročati, da leži’. Podobna tvorba iz istega ide. korena *legh- ‛ležati, uleči se’ je got. lagjan, stvnem. legen, nem. legen ‛položiti, polagati’ (Be II, 153, Po, 659). |