| Slovensko gradivo | ||
| mȋr1 mirȗ in -a m lat.‛pax, quies’ (16. stol.), míren, mirọ̄ven, mirováti, obmirováti, premȋrje, mirīti, mirȋlec, mirȋtelj, pomirīti, pomírjati, pomirjeváti, pomirjeválo, pomirȋtev, umirīti, umírjati, umȋrjenost, vznemīriti, vznemȋrjenost. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je stcslovan. mirъ ‛mir’ in ‛svet’, hrv., srb. mȋr, rus. mír ‛mir’ in ‛svet, človeštvo, vesolje’, star. tudi ‛vaška občina’ (glej vsemȋrje), češ. mír ‛mir, spokojnost’. Pslovan. *mȋrъ je verjetno v moškem spolu posamostaljeni pridevnik ide. *mei̯Hro- ‛dober, ljub, prijeten’, ki se ohranja v alb. mirë (i/e) ‛dober’ in ki je izpeljan iz ide. baze *mei̯H- ‛drag, ljub, prijeten’. Podobno posamostaljenje zasledimo v stlit. mieras, let. miêrs ‛mir’ (če to ni prevzeto iz slovan.) in v pslovan. *měrъ v star. hrv. mijer ‛mir’ (če to ni t. i. psevdoijekavska različica). Izhodiščni pomen, iz katerega sta se lahko razvila pomena ‛mir’ in ‛svet’, je bil domnevno *‛soglasje, družba’, ta pa se je razvil iz *‛kar je dobro, prijetno’. Druga besedotvorna možnost je domnevanje tvorbe tipa pslovan. *čȋrъ, *pȋrъ iz iste ide. baze (ES XIX, 55 ss., Po, 711 s.). | ||
| Povezana iztočnica | ||
| Glej tudi mȋl. | ||
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³
Deli geslo
Dostopnost