| motīti mọ́tim nedov. lat.‛turbare, impedire’ (16. stol.), mótnja, omotīti, omọ̑tica, pomotīti, pomọ̑ta, premotīti, zamotīti, zmotīti, zmọ̑ta (16. stol.), zmọ̑ten, zmotljīv. |
| Enako je stcslovan. mǫtiti ‛motiti, vznemirjati’, hrv., srb. mútiti ‛kaliti, slepomišiti’, rus. mutítь, star. češ. moutiti ‛kaliti, vznemirjati’. Pslovan. *mǫti̋ti ‛kaliti, mešati vodo (da postane kalna), vznemirjati’ je ponavljalni glagol od pslovan. *męsti̋ ‛mešati, vznemirjati, žvrkljati’ (Be II, 197, ES XX, 142, LIV, 395). Pomen sloven. motīti se je razvil iz ‛vznemirjati’, ta pa iz ‛kaliti, mešati’. |