| mrẹ́ti mrȅm in mŕjem nedov. lat.‛mori’ (16. stol.), mrlȉč, odmrẹ́ti, odmīrati, premrẹ́ti, umrẹ́ti, umīrati, umrljīv, izumrẹ́ti, izumīrati, izumȓtje, zamrẹ́ti, zamīrati idr. |
| Enako je stcslovan. mrěti, hrv. mrijéti, srb. mréti, rus. merétь, češ. mřít. Pslovan. *merti̋ je tvorba iz ide. korena *mer- ‛umreti’, iz katerega je še npr. lit. mir̃ti, let. mir̃t ‛umreti’, stind. márate, het. mirzi ‛on umre’, arm. meṙanim, lat. morior ‛umrem’. Ta koren je morda soroden z bazo *merh2- *‛stiskati, tlačiti’, kar smemo sklepati iz domnevno sorodnih tvorb gr. maraínō ‛zmeljem, onesposobim’, stnord. merja ‛tolči, razbiti’, pslovan. *mьrva̋ v sloven. mŕva in sorodnem (M. S. pri Be II, 200 s., Po, 735 s.). K pomenskemu razmerju ‛stisniti’ – ‛umreti’ prim. pog. sloven. stisnilo ga je ‛umrl je’ (E. Kržišnik, ustno). |