| mūzati se -am se nedov. ‛prikrito se posmehovati’ = lat.‛subridere’ (18. stol.), prvotneje ‛drgniti se, gladiti se, polagati ušesa ob glavo (o psu, konju)’ in ‛naskrivaj odhajati’, izmūzati se, izmúzniti se, izmuzljīv, namūzati se, namúzniti se, pomūzati se, pomúzniti se, primūzati; star. in nar. múzati, sed. -am ‛gladiti, odstranjevati lubje z vej, luščiti (pečen kostanj) idr.’ (18. stol.). |
| Izhodiščni pomen je verjetno ‛gladiti, smukati’, kar dopušča možnost primerjave z nar. sloven. múzgati ‛lupiti lubje, luščiti, sesati, jesti brez zob’, star. hrv. muzgati ‛mazati’, nar. polj. muzgać ‛mazati s kruhom ali krompirjem ostanke omake s krožnika’ in dalje z nar. hrv. mȕskot ‛lizati’, nar. slovaš. muskac ‛ravnati glinena tla’, polj. muskać ‛gladiti, smukati, lahno se dotikati’. Pslovan. *műskati in od tod razvito *műzgati ter dalje *műzati je tvorba s ponavljalno pripono *-sk'ā- iz glagola, ki ustreza lit. máuti, sed. máuju ‛gladiti, brisati’ (ES XX, 198). Navedene besede verjetno temeljijo na ide. korenu *meu̯-, iz katerega je tvorjena baza *meu̯k/g- ‛gladiti, smukati, premikati’ v stind. mucáti ‛osvobodi; pusti, da gre’, lit. mùkti ‛obrisati’, pslovan. *mъt'i̋, *mъknǫ̋ti ‛premakniti’, |