| Enako je hrv. ȍbijēst, srb. ȍbēst ‛razposajenost, razuzdanost’. Prvotno *ȍbь-jěstь je verjetno izpeljanka iz *obь-ě̋sti sę ‛do sitega se najesti’, kar se ohranja v cslovan. obъjasti sę v enakem pomenu, obъjastivъ ‛požrešen’. To je sestavljeno iz *obь in *ě̋sti, sloven. jẹ́sti (Mi, 98). Če je domneva pravilna, je sloven. objẹ̑st in sorodno prvotno pomenilo *‛sitost, presitost’ (morda tudi *‛požrešnost’), objẹ́sten pa ‛tak, ki je presit in zato naredi kaj slabega ali hudomušnega’, torej ‛siten, nasiten’. V prid tej domnevi govori star. sloven. preobjẹ́den ‛objesten’, ki je nedvomno iz preobjẹ́sti se ‛preveč se najesti’. |