Slovensko gradivo | ||
ókel -kla m, tudi ọ́kel, lat.‛dens exertus’ (19. stol.). | ||
Razlaga | ||
Sorodno je polj. kieł, rod. kła, češ. kel, rod. klu ‛okel, čekan, podočnik’. Izhodiščno *okъlъ̏ in *kъlъ̏ je izpeljano iz ničte prevojne stopnje ide. baze *kelh2- ‛tolči’, ki se ohranja npr. v lit. kùlti ‛mlatiti, tolči’, pslovan. *kőlti ‛klati’. Beseda prvotno pomeni *‛(zob), ki kolje, bode’. Pomensko enako, vendar besedotvorno drugače je iz istega korena motivirano rus. klýk ‛okel’ in hrv., srb. kòljač v enakem pomenu (Be II, 245). | ||
Povezane iztočnice | ||
Dalje glej kláti, kȃl2, pa tudi párkelj2. |