| |
| Slovensko gradivo |
| |
| orọ̑žje -a s lat.‛arma’ (16. stol.), orọ̄žen, orọ̑žnik, orožár, orožȃrna, oborožīti, oborožȋtev, razorožīti, razorožȋtev. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. orǫžije ‛orožje’, hrv., srb. òrūžje, rus. ružьë, nar. oružьë ‛puška’. Pslovan. *o(b)rǫ́žьje (ali *o/b/rǫžьjȅ) je kolektiv od *o(b)rǫgъ ‛oprema’, kar je dalje sorodno z lit. ãpranga v enakem pomenu, apreñgti ‛obleči, napraviti, opremiti’. To vsebuje predpono lit. ap (= pslovan. *o/b/) in reñgti ‛pripraviti, pripravljati, napraviti, urediti’, prvotno verjetno *‛nagibati, kriviti’, prim. lit. reñgtis ‛kriviti se, nagibati se’, tudi ‛nagibati se (k delu)’, tj. ‛pripravljati se (k delu)’. Če je domneva pravilna, je beseda izpeljana iz ide. baze *u̯reng- ‛vrteti, kriviti, nagibati’, iz katere je še ags. wrencan ‛vrteti, goljufati’, srvnem. renken ‛vrteč vleči’, nem. verrenken ‛izviniti’, lat. ringor ‛odprem usta’, pslovan. *ręgnǫ̋ti, *rǫga̋ti (Be II, 254, Frae, 719 s.), |
| |
| Povezani iztočnici |
| |
| o čemer glej dalje rẹ́gniti, rọ̄gati se. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 12. 2024.