| Enako je star. hrv. kajk. parkelj v enakem pomenu. Verjetno nastalo po premetu iz *prakelj (< *prȁkъl'ь), to pa iz *praljek (< *prȁl'ьkъ), kar se ohranja v hrv. čak. prȁjak ‛parkelj’. Prvotno *prȁl'ьkъ (< *pőrl'ьkъ) je tvorjeno iz pslovan. deležnika *pőrlъ ‛razcepljen, razprt’ glagola *pőrti ‛parati, cepiti, trgati’. Beseda je torej prvotno pomenila ‛razcepljeno (kopito)’. Sorodno je še nar. hrv. šprāljàk, šprānjàk ‛parkelj’ (Furlan, Slavia centralis IV/2, 38 ss.), pozno cslovan. čьparogъ ‛kopito, krempelj’, hrv., srb. čȁporak, čȁporac, mn. čȁpōrci ‛kremplji’, češ. spár, star. čpár, špár ‛krempelj’, gluž. špara ‛krempelj’ (Be III, 10). |