| Slovensko gradivo | ||
| párkelj2 -klja m ‛stopalo pri nekaterih živalih’ = lat.‛ungula’ (16. stol.), nar. tudi špárkelj. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je star. hrv. kajk. parkelj v enakem pomenu. Verjetno nastalo po premetu iz *prakelj (< *prȁkъl'ь), to pa iz *praljek (< *prȁl'ьkъ), kar se ohranja v hrv. čak. prȁjak ‛parkelj’. Prvotno *prȁl'ьkъ (< *pőrl'ьkъ) je tvorjeno iz pslovan. deležnika *pőrlъ ‛razcepljen, razprt’ glagola *pőrti ‛parati, cepiti, trgati’. Beseda je torej prvotno pomenila ‛razcepljeno (kopito)’. Sorodno je še nar. hrv. šprāljàk, šprānjàk ‛parkelj’ (Furlan, Slavia centralis IV/2, 38 ss.), pozno cslovan. čьparogъ ‛kopito, krempelj’, hrv., srb. čȁporak, čȁporac, mn. čȁpōrci ‛kremplji’, češ. spár, star. čpár, špár ‛krempelj’, gluž. špara ‛krempelj’ (Be III, 10). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| O izhodiščnem glagolu glej še pȃrati, špránja, prámen. | ||
Dostopnost
Dostopnost