| Slovensko gradivo | ||
| pīkati pȋkam nedov. lat.‛stimulare, mordere’ (16. stol.), píkniti, píčiti, pȋk (žuželke ali kače), zapíčiti. | ||
| Razlaga | ||
| Enako je hrv. pȉkati ‛bosti, tipati’, pičiti ‛zbosti’, mak. pika, pikne ‛trpa’, star. češ. píkati, píchati ‛bosti’. Pslovan. *pi̋kati, *pi̋čiti se je verjetno razvilo iz ide. korena *(s)p(h)ē̆i̯-, iz katerega so tvorjene besede s pomenom ‛konica, oster kos lesa’, npr. stvnem. spiz, nem. Spieß ‛kopje, sulica’, ags. spitu ‛raženj’, stind. sphyá- ‛palica, trska, veslo’. Druga možnost je domneva, po kateri naj bi pslovan. *pi̋kati prvotno pomenilo le ‛čivkati’ (ohranjeno v star. češ. pikat ‛čivkati’) in da se je od tod prek pomena ‛kljuvati’ (prim. sloven. píkniti ‛kaj malega pojesti’) razvil pomen ‛bosti’. To je sicer možno, vendar mora biti pomen ‛bosti’ že praslovanske starosti, saj je iz *pi̋kati v tem pomenu izpeljan prid. *pi̋krъ, sloven. píker. It. piccarsi ‛bosti’, nem. picken ‛kljuvati’, alb. pickój ‛ščipam’, frc. piquer ‛pikati, bosti’ in srlat. pica ‛sulica’ pa nakazujejo še tretjo možnost, po kateri je pslovan. *pi̋kati lahko tvorba iz imitativnega korena, ki je označeval nekaj ostrega (M. S. pri Be III, 36). | ||
| Povezane iztočnice | ||
| Glej tudi píka, špīkati1, píker, navpȋk, zapȋk, pikȃdo. | ||
Dostopnost
Dostopnost