| |
| Slovensko gradivo |
| |
| posẹ̑bej prisl. lat.‛separatim’ (16. stol.), posẹ̑ben, posẹ̑bnost. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je hrv., srb. pòseban, prisl. pòsebicē, nar. pòsebe, posèbe, mak. poseben. Sklopljeno iz *pȍ sebě ‛po sebi, za sebe, ločeno’, kar vsebuje predlog *po in mestnik zaimka *sebȅ. Prid. *posèbьnъ je prvotno pomenil *‛ki je (sam) za sebe, ločen (od drugih)’. Dalje glej se1. Na enak način sta z drugima predlogoma izpeljana še prid. prisẹ̑ben, zasẹ̑ben, podobno še rus. izposojenka sposọ́ben (M. S. pri Be III, 90). O pslovan. zaimku *sę, rod. *sebȅ |
| |
| Povezana iztočnica |
| |
| glej tudi osẹ̑ba. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 12. 2024.