Slovensko gradivo | ||
pozabīti -ábim dov., tudi pozábiti, lat.‛oblivisci’ (16. stol.), star. sed. pozabọ́dem; pozábljati, pozabljīv, pozabljívost, pozȃba, zanikano nȅpozabljīv, nȅpozáben; spozabīti se; star. in nar. tudi brez predpone zabíti, sed. zabọ́dem in zábim ‛pozabiti’ (16. stol.). | ||
Razlaga | ||
S tem je enako stcslovan. zabyti, sed. zabǫdǫ ‛pozabiti’, hrv. (po)zàbiti, rus. (po)zabýtь, star. in nar. češ. zabýt. Pslovan. *zaby̋ti, sed. *zabǫ̋dǫ ‛pozabiti’ je sestavljeno iz *za ‛za’ in *by̋ti ‛biti, bivati’. K pomenskemu razvoju prim. hrv., srb. zabòraviti ‛pozabiti’ iz za in bòraviti ‛bivati’. Pomenski razvoj si lahko predstavljamo kot *‛bi(va)ti daleč’ > *‛ne doseči’ > *‛ne imeti, ne dobiti’ > ‛pozabiti’ in je ravno nasproten pomenskemu razvoju glagola dobīti, pri katerem gre za ‛biti, obstajati do (nekega časa)’ > ‛doseči’ > ‛dobiti’. K razvoju ‛ne dobiti’ > ‛pozabiti’ prim. še angl. get ‛dobiti’ – forget ‛pozabiti’ (M. S. pri Be III, 98 s.). | ||
Povezane iztočnice | ||
Dalje glej bíti1, bívati, dobīti, zabȃva. |
Samostojni izpis sestavka
Slovenski etimološki slovar³