| |
| Slovensko gradivo |
| |
| príča -e ž lat.‛testis’ (15. stol.), príčati, pričeváti, pričujọ̑č, izprīčati. V zvezi pri tej priči beseda pomeni ‛sedanjost’, kar je potrjeno že v 18. stol., v spríčo (19. stol.) in vpríčo (16. stol.) pa je treba izhajati iz sorodnega pomena ‛prisotnost’. Oba navedena pomena sta pri osnovni besedi príča znana v star. jeziku. |
| |
| Razlaga |
| |
| Enako je stcslovan. pritъča ‛prispodoba, parabola’, hrv., srb. prȋča ‛pripoved’, rus. prítča ‛prispodoba, uganka’, strus. pritъča ‛nesrečen dogodek’. Pslovan. *prítъča ‛dogodek, pripetljaj’ in ‛pripoved o dogodku’, v sloven. (skladno s pomenom glagola príčati ‛govoriti /pred sodnikom/’) danes zlasti ‛pripovedovalec (sodno obravnavanega) dogodka’, je izpeljano iz glagola *pritъknǫ̋ti ‛zgoditi se’, ki je sestavljen iz pslovan. *pri ‛pri’ in *tъknǫ̋ti ‛dotakniti se’ (Be III, 120). |
| |
| Povezane iztočnice |
| |
| Glej tudi preprīčati, spričeválo, prȋčkati se in dalje taknīti. |
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 12. 12. 2024.