Slovensko gradivo | ||
pristọ́jen -ọ̄jna prid. lat.‛decens, legitimus’ (19. stol.), pristọ̄jnost. | ||
Razlaga | ||
Enako je hrv. prìstōjan ‛pristojen, kompetenten’. Izpeljano iz pristáti, -stojím v star. izpričanem pomenu ‛pripadati’ in torej prvotno pomeni *‛pripadajoč, zraven stoječ’. Beseda je nastala po zgledu nem. zuständig ‛pristojen’, kar je izpeljanka iz nem. zustehen ‛pripadati, imeti pravico do česa’, dobesedno ‛stati poleg’. | ||
Povezani iztočnici | ||
Glej tudi pristọ̑jbina in dalje státi1. |