sȃm


	Slovensko gradivo

	sȃm sāma zaim. lat.‛ipse, solus, unus’ (10. stol.), sámcat, sámski, samóta, samóten, samotár, sámec, samíca, samẹ́vati, osamīti, osȃma, osȃmljen, osȃmljenost, osamẹ́l, osamẹ́lec, osamẹ́lost, posȃmez, posȃmezen.

	Razlaga

	Enako je stcslovan. samъ, hrv., srb. sȃm, rus. sám, češ. sám. Pslovan. sȃmъ se je razvilo iz ide. sōmó-, kar se morda pojavlja še v av. hāmōo ‛enak’ in toh. B somo ‛ena, edina’. Prvotni pomen je domnevno ‛ki pripada istemu’. Beseda je izpeljana iz ide. somó- ‛isti, enak’, kar je znano v gr. homós ‛isti, tak, podoben, skupen’, got. sa sama, stnord. samr, stvnem. der samo ‛isti’, stnord. sami, angl. the same ‛isti’. Ide. prevojna različica semó- je znana v stind. samá-, av. hama- ‛enak, isti’. Ide. so/emo- je izpeljanka iz korena *sem- ‛en, eden’, znanega npr. v gr. heĩs, mía, hén ‛eden, en’, arm. mi ‛en’, lat. sem-el ‛enkrat’, similis ‛podoben’, stind. sa-kŕ̥t ‛enkrat’ (M. S. pri Be III, 215 s.). Glej tudi zloženke s prvim členom samo-.

Fran > Etimološki